Tiskane izdaje
Maribor – Prva bitka za uvrstitev v nogometno ligo prvakov je jeziček na tehtnici nagnila na Celticovo stran. Maribor je glede na razmerja sil iztržil ugoden izid (1:1) in še ohranil upanje za zasuk v torek zvečer na polnem Celtic Parku v Glasgowu. Toda pred Mariborčani je, kar je razkrila tekma, tako rekoč misija nemogoče.
Prvo soočenje z višjim evropskim kakovostnim razredom je takoj razkrilo ključno mariborsko pomanjkljivost v primerjavi z vendarle povprečnimi Škoti. Vijolični so bili v seštevku prepočasni. Samo z Damjanom Boharjem, nemara edinem biserom iz SNL, ki ga športni direktor Zlatko Zahović lahko brez sramu in vlečenja za rokave ponudi bogatejšim klubom, in prebliski Agima Ibraimija se sanje o LP še ne bodo uresničile. Da je hitri in nizkorasli Prekmurec dragocen vijolični adut, so s stoječimi ovacijami ob njegovem odhodu z igrišča potrdili tudi navijači. Njih pa kljub pogosti zaslepljenosti tudi ni mogoče vedno slepiti.
Mariborčani so bili v domala vseh drugih prvinah nogometne igre najmanj enakovredni zeleno-belim. Taktično in tehnično so celo bolj izurjeni, zaradi česar so sploh lahko kljubovali telesno močnejšim in hitrejšim tekmecem, ki so dobili skoraj vse zračne dvoboje.
Ante Šimundža je petnajst let pozneje v veliki meri posnemal Bojana Prašnikarja, ki je v slogu cilj opravičuje sredstvo s popolno izvedbo igralcev na kolena položil francoski Lyon. Toda Prašnikarjeva zasedba s Šimundžo v konici napada je imela izkušenejšo in čvrstejšo obrambo ter veliko izhodiščno prednost. Prvo tekmo je igrala v Lyonu, kjer si je priigrala minimalno zmago, ki jo je v Ljudskem vrtu ubranila. Ampak z agresivno obrambo in pritiskom na zadnjo francosko linijo in ne s postavitvijo v obrambne okove krepko na svoji polovici. Za prekomerno agresivnost Mariborčani niso imeli sile, razlog je bil viden z lune: Marcos Tavares, Dare Vršič in Ibraimi nimajo moči, da bi tekmečeve branilce stiskali v kot, jih napadali kot ose in jim pili kri, kot so to lahko počeli Kliton Bozgo, Stipe Balajić in Šimundža.
Mariborčani so od prve sekunde z desetimi možmi branili 0:0. Zdržali so dobrih 300 sekund, potem se je računica sfižila. Izenačenje je bilo kar nepričakovano in je prišlo v trenutkih očitne podrejenosti. »Na začetku tekme bi se morali postaviti drugače,« je trenerjevo taktično zmoto pošteno razgalil izkušeni štoper Marko Šuler, ki se je vso tekmo besno spopadal s tekmeci in tudi s soigralci. Dejal je, da je s taktičnimi spremembami presenetil tudi Celtic. »Igral je z enim napadalcem in prek bočnih položajev, česar doslej ni počel.«
Čeprav Koroščeva dnevna forma ni bila na visoki ravni, je njegova ocena, da Maribor v Glasgowu ni povsem brez možnosti, kar realna. »Ko smo zaprli bočne položaje, se postavili višje in jih bolj stisnili, je Celtic zabredel v težave. V drugem polčasu bi morali iztržiti več. Celtic ni nepremagljiv, čeprav je po napredovanju za zeleno mizo iz psihološkega zornega kota dobil velik zagon,« je razmišljal nekdanji reprezentant, ki bo v Glasgowu vendarle moral bolj povezati obrambno vrsto z vratarjem Jasminom Handanovićem na čelu.
Drugi polčas je mariborsko vodilo za povratno tekmo pred skoraj 60.000 fanatičnimi Celticovimi privrženci. Toda impresivna vzdušja z nekaj deset tisoč navijačev vijoličnim že dolgo več ne spodrežejo nog. Pogosto jih celo navdahnejo, da uprizorijo predstavo nad svojimi realnimi sposobnostmi, kakršno so pred tremi leti na drugem koncu Glasgowa – na Ibrox Parku. Za napredovanje v ligo prvakov pa bodo potrebovali veliko, veliko sreče, brezhibno izvedbo in tudi najboljše trenerjeve taktične odločitve, povezane z najmanjšimi podrobnostmi. Na primer z izbiro začetne enajsterice in z Jeanom-Philippom Mendyjem, Alešem Mejačem ali Alešem Mertljem v njej.
