Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj vsako svetovno prvenstvo je izstrelilo kakšnega mladega zvezdnika, ki je pozneje poosebljal svojo generacijo. Tako je Pele pri komaj 17 letih na SP 1958 v polfinalu proti Franciji dosegel tri gole, v finalu pa še dva in se z zlatimi črkami vpisal v nogometno zgodovino. Štiriindvajsetletni Geoff Hurst je bil leta 1996 edini, ki je v finalu zabil trojček. Božja roka in slalom proti Angliji na SP 1986 sta med nesmrtne povzdignila 25-letnega Maradono. Tokrat pa je precej težje izluščiti ime, s katerim bomo s časovne razdalje povezovali turnir v Nemčiji.
Letošnje SP je tako še najbolj zaznamoval labodji spev mnogih veteranov. Čez štiri leta v Južnoafriški republiki bomo videli veliko več novih obrazov, še posebej v francoski in brazilski reprezentanci. Na čelu generacije »30 plus« stoji Zinedine Zidane, ki je na najboljši poti, da si po osmih letih »prisvoji« še en SP. Čez štiri leta za »trikolore« zagotovo ne bodo igrali tudi Thuram, Makelele, Sagnol, Wiltord, Vieira in še kdo. Pri Brazilcih so svoje odpeli Roberto Carlos, Juninho, Ze Roberto in Cafu, verjetno tudi Ronaldo. Svoj zastor nad SP so spustili še mnogi drugi »priletni« zvezdniki, kot so Figo, Pauleta, Raul, Beckham, Neville, Ayala, Crespo, Cannavaro, Totti, Inzaghi, Del Piero ...
Za omenjenimi bo nastala praznina, ki jo bo treba čim hitreje zapolniti. Toda mnogi mladi zvezdniki, ki naj bi bili nosilci igre v prihodnjih letih, so na tem SP razočarali. Verjetno ima del zaslug za to vse bolj naporen ritem v klubskem nogometu, saj so nekateri v tej sezoni odigrali več kot 60 tekem. Tako je bil Ronaldinho le bleda senca nasmejanega žonglerja, ki nam je jemal sapo v dresu Barcelone. Tudi Kaka in Robinho sta bila daleč za predstavami v Milanu in Real Madridu. Angleži po razočaranju na SP in slovesu Beckhama od kapetanskega traku mrzlično iščejo novega vodjo. Lampard in Gerrard, ki sta blestela pri Chelseaju in Liverpoolu, sta v reprezentančnem dresu povsem zatajila. Rooney je pokazal, da ima preveč nemiren značaj. Domet 17-letnega Walcotta žal ostaja neznanka.
Figo, zadnji član t. i. zlate generacije portugalskega nogometa, bo morda lahko našel naslednika v Cristianu Ronaldu, ki pa vsaj za zdaj še ne more prevzeti odgovornosti. S prihodnostjo se lahko optimistično spogledujejo tudi Nemci. Iz sence Ballacka in Kloseja se je dvignil 21-letni Podolski, ki je bil v polfinalu še najbližje, da premaga Buffona. Da bo jedro prihodnjega »elfa«, so že prej vedeli pri Bayernu, kjer so ga pred začetkom SP zvabili v svoje vrste. Veliko je pokazal tudi 22-letni branilec Lahm, medtem ko leto mlajši Schweinsteiger še zdaleč ni upravičil slovesa najbolj nadarjenega nemškega nogometaša.
Francozi so vendarle našli naslednika Zidana – 23-letnega Francka Riberyja, ki je med vsemi mladimi upi pokazal še največ. Pri sicer odlični Italiji pa ni na vidiku zlatega podmladka, ob krizi, ki se obeta tamkajšnjemu klubskemu nogometu, tudi napovedi niso obetavne. Argentina, Nizozemska in Španija so stavile na mladost in pred SP opravile menjavo generacij. Robben, Messi, Tevez, Fabregas, Torres in drugi so pokazali nadarjenost, vendar bodo na svoj veliki met morali počakati vsaj še štiri leta.
