Slovaki postali mojstri odločilnih predstav

Bratislava – V slovaškem nogometnem taboru je pred jutrišnjim gostovanjem na Škotskem, morda že odločilnim glede vizuma za svetovno prvenstvo 2018, zaznati optimizem. Izbranci selektorja Jana Kozaka so denimo pokazali svojo moč pred enim mesecem prav proti Sloveniji, pred jutrišnjo tekmo so ob klubski formi svojih udarnih reprezentantov še bolj spokojni.

Povrhu takrat v Trnavi (1:0 za Slovaško; Nemec v 81. minuti) gostitelji niso imeli udarnega para srednjih branilcev Martin Škrtel-Jan Durica, prvi je povrhu še reprezentančni kapetan. V slačilnici kot tudi na igrišču mu pripada, razumljivo, zelo pomembna vloga, s tribun je denimo takrat pospremil pomemben trnavski boj za tri točke proti slovenski izbrani vrsti, v lepem spominu si je ohranil tudi gladko zmago proti jutrišnjim gostiteljem s 3:0 (Mak 2, Nemec): »Takrat smo res igrali dobro, toda sleherna tekma prinaša svojo zgodbo, zato si nikakor ne smemo misliti, da bomo tako gladko opravili nalogo kot na domačem štadionu.« Izkušeni nogometaš, štiri leta med stebri obrambe Zenita iz St. Peterburga, nato pa kar osem sezon pri Liverpoolu, je zdaj član Fenerbahčeja iz Istanbula, je sicer dovolj samozavesten, obenem tudi stavi na lepo tradicijo zadnjih tekem slovaške nogometne reprezentance – ko je bila ta pred odločilno nalogo, jo je vedno znova opravila z odliko. Tako si je jeseni 2009 v Chorzowu na Poljskem priigrala neposredno pot na svetovno prvenstvo v Južno Afriko, nato tam v sklepnem nastopu skupinskega dela ugnala branilce naslova Italijane in se uvrstila v končnico, prav tako pa je igrala v izločilnem delu zadnjega eura, lani v Franciji, po remiju s favorizirano Anglijo.

Škrtel ohranja avtoriteto med soigralci, toda za športne zanesenjake pod Tatrami ni dvoma: vodilni as slovaškega nogometa je Marek Hamšik! Konec julija je praznoval 30. rojstni dan, več kot desetletje si te reprezentance brez njegove navzočnosti ni mogoče predstavljati, v Neaplju še niti enega tujega nogometaša od odhoda slovitega Diega Maradone niso tako spoštovali kot prav fanta iz Banske Bystrice. Sicer pa: prav na ta reprezentančni zbor za dvojček tekem na Škotskem in nato doma z Malto je prišel z imenitno popotnico svojega 114. gola za Napoli, zdaj ga le še en loči do Maradonove neapeljske znamke – 115. »Ni ga bilo, ki me v Neaplju pred odhodom v domovino opozoril na to, kako sem se približal Diegu, a ni treba ničesar prehitevati. Do konca sezone je še dovolj časa, da zabijem še kakšen gol,« je dobre volje prišel med rojake v Šamorin pri Bratislavi, od letos novi bazni tabor slovaške nogometne reprezentance. Podobno kot omenjeni kapetan pa tudi sam vzhičene navijače, ki že jutri pričakujejo veselico, opozarja, da glasgowska naloga še zdaleč ne bo preprosta: »Pred nami je zelo čvrst tekmec, ki se je v zadnjem času nekajkrat izkazal …«

Pod drobnogledom slovaške športne javnosti je tudi napadalec Vladimir Weiss, edini v tem rodu reprezentantov, ki je že igral pri delodajalcih na Škotskem. Ko je bil namreč v sezoni 2010/11 član Manchester Cityja, so ga pri klubu posodili v tabor Glasgow Rangers, takrat je to moštvo nazadnje osvojilo škotsko šampionsko lovoriko. O spominih je Slovak razpredal v dnevniku Scottish Sun, počutje takrat v Glasgowu označil za imenitno, v še lepši luči pa si bo v prihodnje ohranil to mesto, če bo s soigralci opravil odločilen korak na poti k svetovnemu prvenstvu. Na Slovaškem sicer o vzporedni tekmi v Londonu kaj prida niso razglabljali, zanima jih zgolj jutrišnji uspeh na Škotskem …