Tiskane izdaje
Šele čez čas se bomo zavedli, s kom sem stal v ringu, je svoje privržence, boksarske poznavalce in tudi laične športne navdušence opomnil Dejan Zavec. Naš šampion je po svojem tretjem neuspešnem naskoku na ameriški boksarski trg priznal, da je konec, da se z mlajšimi in hitrejšimi ter seveda boljšimi ne more več kosati. Da je to tudi dojel, je moral biti tepen. Je bil pač takšen, da nikomur ni priznal, da je močnejši, dokler mu to ne dokaže v boju iz oči v oči. Kubanec Erislandy Lara pa je bil vse tisto (mlajši, hitrejši, močnejši, spretnejši), kar je Zavca prepričalo o tem, da je sprejel zanj težko, a vendarle pričakovano odločitev o upokojitvi.
Če obrnem uvodni Zavčev poduk o tem, s kom je boksal, bi lahko tudi za naše okolje in razumevanje njegovih dosežkov ter njegove športne veličine zapisal, da se bomo šele čez čas zavedli, kaj je na svoji športni poti dosegel in kakšnega kova boksarja je imela Slovenija.
Mr. Sympatikus je pustil globok pečat. Osvojil je srca Slovencev s svojo iskrivostjo in preprostostjo. Ni se bahal z velikimi besedami, postavljal se je v vlogo običajnega človeka, skromnega, ponižnega in predvsem spoštljivega do okolja, ki ga je tako iskreno vzelo za svojega velikega junaka. Za njim je stalo trdo delo in garanje, ki ga je težko opisati v dveh, treh besedah. Ko je imel boj, je bil morda telesno najbolje pripravljen slovenski športnik. Upam si trditi, da je bil, ker mu njegov slog boksanja ni omogočal, da bi se v ringu šopiril in se lahkotno poigraval s tekmeci. Njegov edini način boksanja do zmag je bil tlakovan s »krvjo in znojem«. Telesna inferiornost v primerjavi temnopoltimi boksarji je od njega enostavno zahtevala, da je svoje telo in um pognal prek meja.
Kako bodo o Zavčevih dosežkih govorili zanamci, je odvisno prav od tega, kam bodo umeščeni njegovi dosežki v sedanjosti. Med drugorazredne v panogi, ki velja za eno od najprestižnejših v svetu športa, ali v kategorijo vrhunskih v najbolj razširjeni konkurenci?
Na nek način so s svojo neizmerno podporo odgovorili navijači. Zavec prav gotovo sodi v kategorijo velikih slovenskih športnih junakov, pa čeprav nikoli ni osvojil kolajne na enem od velikih tekmovanj. Četudi bi jo, bi ta imela manjšo vrednost od naslova svetovnega prvaka v eni od manj uveljavljenih boksarskih organizacij. Zavec se je upal preizkusiti v najzahtevnejši konkurenci, v kategoriji, ki velja za najštevilčnejšo na svetu. V kategoriji, v kateri je velik dosežek že uvrstitev med deset najboljših na svetu v katerikoli boksarski organizaciji. Boksal je v kategorijah, v katerih sta kraljevala velika zvezdnika Floyd Mayweather jr. in Manny Pacquiao.
Zavčeva zapuščina je sijajna, a slovenskemu boksu iz nje (še) ni uspelo povleči kaj več koristi. Že to, da bi si prislužil domovinsko pravico, bi bilo dovolj. Četudi je boks pisan na kožo slovenskemu značaju trmastih borcev, vzniklih v »hribih in dolinah«.
