Slovenci pred žrebom: skupina s Francijo in z Nemčijo? Le priprava na Katar

Ljubljana – Naslednje evropsko prvenstvo v nogometu bo »šele« čez dobro leto in pol, a je že znano, da bo morala imeti večina reprezentanc na stari celini veliko srečo, če bo želela igrati na zgodovinskem šampionatu. Pred žrebom kvalifikacijskih skupin, ki bo 2. decembra v Dublinu, to posebej velja za Slovenijo.



Slovenija bo krenila v boj za EP z novim selektorjem in v dodobra pomlajeni podobi, kar po definiciji zahteva čas za uspeh. Toda ta argument ni zdržal presoje navijačev niti pri prejšnjem selektorju Tomaž Kavčiču, zato bo imel njegov dolgoročni naslednik pred seboj podoben imperativ: nastop na euru 2020.



To si je seveda lažje zaželeti, kot nato uresničiti v praksi. Prvo (pre)veliko oviro bi lahko predstavljal že razplet plesa kroglic, ki bo 55 reprezentanc razvrstil v pet skupin s po šestimi ekipami in v pet skupin s po petimi ekipami. Zmagovalke štirih skupin lige narodov A (glej tabelo) bodo zanesljivo igrale v skupinah s petimi selekcijami, saj bodo morale biti junija 2019 proste igranja kvalifikacijskih tekem – tedaj jih bo namreč čakal finale lige narodov. Kakorkoli, prvo- in drugouvrščena ekipa iz vsake od desetih skupin si bo zagotovila nastop na vseevropskem prvenstvu 2020, preostale štiri vstopnice bodo prinesli finale (2019) in trije zaključni turnirji četverice v ligah B, C in D (marca 2020).

Če nisi pravi, ti žreb ne more pomagati, in obratno

Slovenija bo čakala na tekmece v četrtem bobnu, njeni možni tekmeci so znani, zato navijači mrzlično sestavljajo »svoje« skupine, v katerih bi imela reprezentanca različne možnosti za prvi nastop na turnirju stare celine po zgodovinskem iz leta 2000. Po sanjski različici žreba lahko pride do izjemno »ugodne« vzhodnoevropske skupine denimo s Poljsko, Slovaško, Slovenijo in Moldavijo, ki bi jo »obogatila« še Islandija – slednja je resen tekmec, toda v zadnjem času izgublja zagon, energijo in organizacijo, ki so jo krasili od dvojnega snidenja s Slovenijo v letu 2013 do fantastičnih uspehov na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji. Podobno velja za Poljsko iz bobna 1, ki je na euru 2016 sodila med tri najbolje organizirane reprezentance na turnirju, toda tedanje ravni ni več ujela. Velja tudi obratno: reprezentance iz bobna 1 so realno nepremagljive za (trenutno) Slovenijo, podobno velja za polovico ekip iz bobna 2 – na primer Nemčijo in Dansko. Če dodamo k temu še tretjo oviro iz bobna 3 (Turčija, Škotska, Norveška, Srbija, Finska, …), je jasno, da bo imela Slovenija zahtevno pot do morebitne uvrstitve na EP.



Toda, pozor: vselej je največ odvisno od lastnih odlik. Če je nekdo »pravi«, lahko preživi tudi navidez neugoden žreb, in obratno, če ni pravi, mu ne pomaga niti skupina s petimi Liechtensteini … Slovenija to jesen ni igrala tako slabo, kot se zdi, že v stožiški premieri z Bolgarijo si je zaslužila več, kot je bilo javno predstavljeno, gotovo premore potencial za »nekaj več«.

Makedonija pred Španijo

Liga narodov je resda vsaj statistično osrečila številne druge izbrane vrste s stare celine. Največ golov so denimo zabili nogometaši Kosova (15), po enega manj so zbrali Armenija, Makedonija in Švica. Armenci so sprožili največ strelov (133), med prvo peterico najbolj ambicioznih pa ni velesil: Belorusija (113), Moldavija, Luksemburg (oba po 108), Kazahstan (107), prav tako po merilu posest žoge ne prednjači Španija (63 %), pač pa Makedonija (64 %). Slednja je najmanj zaželjena tekmica iz bobna 5, seveda ob Ferskih otokih, ki doživljajo delni nogometni preporod po nedavnem zgledu Islandije.



Razplet žreba v Dublinu bo vsekakor zanimiv, prav vse reprezentance v bobnih 3, 4 in 5 pa bodo stiskale pesti, da bi se izognile Nemčiji iz bobna 2 – kdor bo dobil v skupino Španijo, Francijo, Belgijo ali podobne iz bobna 1 ter Nemčijo iz bobna 2, bi se lahko že začel pripravljati na ciklus bojev za mundial v Katarju 2022.