Tiskane izdaje
Ljubljana – Le redko se zgodi, da krojijo vrh ene najmočnejših lig na svetu klubi s slovenskimi nogometaši v glavnih vlogah. Prvih pet kol na italijanskem »škornju« so zaznamovali Inter, Fiorentina in Chievo, torej klubi, v katerih si služijo kruh štirje izbranci selektorja Srečka Katanca. Med njimi posebej izstopa vodilni Inter.
Da italijanska liga ni tako slaba, kot poskušajo dokazati nekateri častilci premier league in primere division, razkriva več podatkov; Juventus, denimo, je v minuli evropski sezoni klonil šele v finalu lige prvakov z Barcelono, v osmini finala evropske lige je plesalo kar pet italijanskih klubov, Napoli in Fiorentina sta prišla do polfinala. Italijani so na klubski lestvici UEFA lani ozaljšali svoj skupni količnik kar za 19 točk, v sezoni 2014/15 so bili uspešnejši le Španci (20,2), slabši od »azzurrov« pa tudi Angleži (13,6) in Nemci (15,9) ...
Juventus v novi italijanski sezoni še ni odkril recepta za nadomestitev trojčka Pirlo-Tevez-Vidal. »Stara dama« resda poskuša na vse kriplje zasukati krivuljo rezultatske uspešnosti, tudi v zadnji tekmi s Frosinonejem, ko je dobila gol za 1:1 v zadnji minuti dodatka, je bilo podobno: Juventusovi igralci so sprožili kar 36 strelov, največ v zadnjih desetih letih!
Težave državnih prvakov s pridom izkoriščajo drugi. V sezono je najbolje krenil Chievo, pri katerem sta bila najvidnejša prav slovenska reprezentanta: Boštjan Cesar deluje kot vino, Valter Birsa je ujel »južnoafriško« formo. Podobno uspešna je tudi Fiorentina, ki kotira tik pod vrhom. Josip Iličić dobiva veliko priložnosti za igro, četudi še ni ujel forme izpred reprezentančnega zbora za Švico.
Brezmadežna bilanca krasi Inter, enega od le dveh klubov iz najmočnejših lig v Evropi – ob njem gre za Bayern – s popolnim izkupičkom točk v dosedanjem delu sezone. Inter je nazadnje imel maksimalno število točk v prvih petih kolih v daljni sezoni 1966/67, torej dve leti po šampionskem obdobju 1964–65 v pokalu državnih prvakov. Formulo za uspeh milanskega kluba je razkril Dejan Stanković, dolgoletni član črno-modrih, ki je poleti okrepil strokovni štab trenerja Roberta Mancinija. »Smo ekipa bojevnikov,« je priznal 37-letnik, ki je končal reprezentančno kariero ob porazu Srbije v Mariboru. »Deki« ima kar prav. Milansko moštvo krasi požrtvovalna igra, ki jo poosebljajo zvezni igralci podobnega tipa (Kondogbia, Felipe Melo, Medel), tudi večina napadalcev velja za garače (Icardi, Palacio, Jovetić).
Posledično ni prav nič presenetljivo, da je prav Inter med vsemi vodilnimi klubi najmočnejših evropskih lig doslej zabil najmanj golov, v povprečju le 1,2 gola na tekmo. Bayern je v povprečju zabil 3,3 gola, Celta Vigo in Real po 2,8, Villarreal 2,2, Manchester City 2, PSG pa 1,9 gola na tekmo. »Osvojili smo 15 točk, kar me zelo veseli, v igri pa imamo še veliko rezervo. Naslov prvaka? Prvenstvo se je šele začelo, tudi Juventus, Roma in Napoli bodo ujeli formo,« zavrača evforijo trener Mancini, ki mu vodstvo kluba ponuja vlogo z večjimi pooblastili: postal naj bi trener-menedžer po angleškem vzoru.
Na Interjev pohod lahko gledamo tudi iz drugega zornega kota. Samir Handanović je namreč prejel le en gol, najmanj med vsemi v Evropi. Kakorkoli, pravo moč kluba bodo razkrili naslednji tedni. Interjevi dosedanji tekmeci so bili Atalanta, Carpi, Milan, Chievo in Verona, naslednji štirje tekmeci bodo Fiorentina (D), Sampdoria (G), Juventus (D) in Palermo (G).
