Slovenija navadno ni imela težav z avtsajderji

Bi morala slovenska nogometna reprezentanca res igraje opraviti s tako skromnim moštvom, kakršno premore Malta? Zgodovina prikimava optimističnim navijačem slovenske izbrane vrste, četudi drži naslednje: prav selektorju Srečku Katancu je dvakrat že spodrsnilo v tekmi s papirnatim avtsajderjem.

Slovenija je postala pravnomočna članica svetovne nogometne družine šele v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki so ga leta 1996 organizirali na angleških tleh, četudi so jo sprejeli v Uefo in Fifo nekaj let prej. Boj za Rusijo 2018 je tako njen 12. kvalifikacijski ciklus. Pregled dosedanjih kvalifikacij za oba največja turnirja razkriva, da je Sloveniji štirikrat spodrsnilo v tekmah z reprezentancami, ki so pred žrebom kvalifikacijskih skupin kotirale v najnižjem bobnu (glej tabelo).

Slovencem se ni izšlo na štirih tekmah s papirnatimi avtsajderji, res pa so bile okoliščinne različne. Slovenci so šli skozi prvo sito (EP '96) kot nova članica Uefe in Fife, zato so pred žrebom pristali v zadnjem bobnu. V družbi močnih zasedb Italije in Hrvaške ter Litve, Ukrajine in Estonije so zapustili soliden vtis, osvojili so 11 točk, še kakšno več bi si lahko pripisali, če bi nemški sodnik Bernd Heynemann 7. septembra 1994 priznal regularen gol Darka Milaniča v tekmi z Italijo (1:1) v Ljudskem vrtu. No, izbranci selektorja Zdenka Verdenika so imeli prvič opraviti z »avtsajderjem« v naslednjem ciklusu, ko so pred žrebom kvalifikacij za SP 1998 kotirali v četrtem bobnu, Bosna in Hercegovina pa v zadnjem, šestem. Bošnjaki so dobili obe tekmi, tako na legendarnem Bežigradu kot na štadionu Koševo v Sarajevu. Toda, logično, tudi BiH je ležala v najnižjem bobnu zaradi enakega razloga kot Slovenija dve leti prej – reprezentanco, v kateri so igrali tudi Elvir Bolić (Slovencem je zabil gol na obeh tekmah), Sejad Halilović, Meho Kodro, Hasan Salihamidzić in Elvir Baljić, bi težko imeli za eksotično.

Pravi spodrsljaj, ki pozneje resda ni usodno vplival na uspeh Slovenije, se je zgodil šele v boju za svetovno prvenstvo na Daljnem vzhodu. Selekcija Srečka Katanca je namreč začela pot proti Južni Koreji z remijem na Ferskih otokih, tedaj pravi amaterski in eksotični reprezentanci. Po golu Milana Osterca v 87. minuti so namreč Katančevi prešli v vodstvo z 2:0, a nato kljub temu osvojili le točko, potem ko so prejeli gola v 90. in 93. minuti. Slovenija je nato v konkurenci Rusije, Jugoslavije in Švice (!) zasedla visoko drugo mesto, v dodatnih kvalifikacijah pa z »božjo pomočjo« na obeh tekmah – gola Osterca in Rudonje bi težko opisali drugače – izločili še tedaj favorizirano Romunijo.

Kakorkoli, na poti do SP 2002 so dobili Slovenci dve zasedbi iz petega bobna; ob Fercih tudi Luksemburžane, ki so jih obakrat premagali. V prejšnjih kvalifikacijah so dvakrat strli odpor Albanije, tedaj reprezentance iz – vsaj formalno – najnižjega kakovostnega razreda v Evropi. Sledila so snidenja z Malto, Moldavijo, Luksemburgom, San Marinom in Ferskimi otoki, ki selektorjem Bojanu Prašnikarju, Branetu Oblaku in Matjažu Keku niso odščipnili niti točke. Morda velja omeniti le gostovanje Kekovih fantov na Ferskih otokih, tedaj v odročnem mestecu Toftir. V neregularnih razmerah za igro – žoga je v silovitem vetru spreminjala smer kot muha med letom – so si Slovenci dodatno otežili položaj pri rezultatu 0:0: Marko Šuler je namreč kot zadnji mož obrambe podrl enega od gostiteljev in prejel rdeči karton v 25. minuti tekme. Še sreča, da je Tim Matavž pičle štiri minute pozneje zabil odrešilni gol, zadnjega pa so si na začetku drugega polčasa Ferci zabili kar sami.

Sledil je edini ciklus, v katerem je bil poraz z domnevnim palčkom usoden za (ne)uspeh Slovenije. Zgodilo se je na tekmi z Islandijo, prvi kvalifikacijski preizkušnji Srečka Katanca po njegovi vrnitvi na slovensko klop. Ljubljančan je krenil nad zasedbo iz šestega kakovostnega bobna z dvema napadalcema – Slovenci so kotirali v 2. bobnu –, a se uštel, dve napaki zvezne vrste sta bili dovolj za dva gola velemojstra Gulfija Sigurdssona. Gostitelji so zapravili vodstvo z 1:0 po golu Milivoja Novakovića, niti imeniten niz Katančevih v nadaljevanju kvalifikacij – po vrsti so padli Islandija, Albanija, Ciper in Norveška – ni mogel izničiti neuspešnega štarta selekcije Slaviše Stojanovića in začetnega spodrsljaja Katanca.

V seštevku torej Slovenci niso imeli težav z avtsajderji, izjema so bili Ferski otoki 3. septembra 2000, toda z obilico smole za goste. BiH je bila realno močnejša, Islandija pa je razkrila svoj domet na lanskem euru v Franciji, ko se je zavihtela vse do četrtfinala prek slovite, a tedaj ponižane sosede Anglije. Tokrat je drugače. Današnji stožiški tekmec Malta vendarle sodi v razred reprezentanc, s katerimi Slovenci doslej niso imeli večjih težav.