Slovenski klubi (še) ne gredo po poti evropskih velikanov

Ljubljana - Pandemija koronavirusa pri nogometnih klubih že pušča sledi. Zaradi izpada prihodkov so med žrtvami prav neposredni proizvajalci – igralci. Pri slovenskih klubih za zdaj še ni zatulil alarm.

Najbogatejših klubov v Evropi ni obšel prvi udarni val krize. Bayern, katerega proračun za plače prvega moštva znaša 336 milijonov evrov, je ob dogovoru z igralci posegel po 20-odstotnem znižanju plač, podobno so ali še bodo ukrepali tudi drugi bundesligaški tekmeci. Barcelona, ki za plače igralcev prve ekipe nameni kar pol milijarde € na leto, s čimer je na vrhu, je tudi napovedala najmanj 10-odstotno klestenje plač, Juventus in večina italijanskih klubov načrtujejo 30-odstotno znižanje.

Olimpija je nakazala znižanje

S tem se bodo prej ko slej soočili tudi slovenski prvoligaši, ki bodo imeli resda manj izpada prihodkov, ker niso odvisni od iztržkov od prodaje televizijski pravic in vstopnic. Za zdaj na glas še ne razmišljajo o skrajnih ukrepih. Edini, ki se je javno izpostavil in nakazal, da bodo bržkone morali poseči po tem ukrepu, je bil Milan Mandarić, predsednik Olimpije.

»To so izredne razmere, pogledati si bomo morali v oči. Naši igralci vedo, da imajo visoke plače, in verjamem, da bi sprejeli dogovor o znižanju. Denarni tokovi so se namreč ustavili in iz meseca v mesec bo slabše, ne bolje,« je povedal prvi mož zeleno-belih. Olimpijini stroški za plače igralcev, trenerjev in štipendije za igralce v mlajših kategorijah presegajo štiri milijone €.



Pri Olimpiji v teh dneh opravljajo pregled, v kolikšni meri bi lahko znižanje plač omejilo posledice epidemije, pri čemer se natančno zavedajo, da ne kaže metati vseh igralcev s plačilnega seznama v isti koš. Tudi zato bodo, če bo prišlo do dogovora, za nekatere igralce posegi v plačo manj boleči.

Pri večini drugih slovenskih prvoligaših še upajo, da jim ne bo treba nižati plač, a se zavedajo, da bo treba razmišljati tudi o tem.

Garancijski sklad kot pomoč

Klubi so v položaju, ko imajo tako rekoč zavezane roke. Igralci imajo pogodbe, ki jih brez njihovega privoljenja ni mogoče kakor koli spreminjati ali neizpolnjevati. Pri tem jih ščitijo Svetovna nogometna zveza (Fifa), Evropska nogometna zveza (Uefa) in sindikat profesionalnih nogometašev (Fifpro), ki ima tudi v slovenskem Spinsu močnega partnerja.

Na začetku meseca sta se Fifa in Fifpro dogovorila o ustanovitvi garancijskega sklada za zaščito nogometašev, v katerega bo Fifa do leta 2022 vplačala kar 15 milijonov €. Lani so se NZS, Spins in klubi dogovorili o ustanovitvi garancijskega sklada. Obe organizaciji sta v sklad prispevali po 50.000 evrov, klubi se bodo še opredelili do zneska. Vsi trije najpomembnejši deležniki v slovenskem nogometu še niso »sedli za mizo«. Slej ko prej se bodo morali.