Tiskane izdaje
Stožice naj bi bile razprodane, a povsem polne niso bile, pri čemer je treba upoštevati, da je precej vstopnic med svoje poslovne partnerje razdelila Evropska nogometna zveza Uefa, vendar očitno v napačne roke.
Kljub temu so imeli slovenski dvoranski nogometaši precej številčno podporo, nekaj pa je bilo tudi srbskih zastav in navijaških napisov. Vzdušje je bilo sprva gledališko, toda ne zaradi tekme, ampak ker ljudje v večini ne poznajo podrobnosti in skrivnosti dvoranskega nogometa. Igra zna biti precej statična, zato je potrebne veliko pozornosti, da opaziš preigravanja na majhen prostoru in natančna sprejemanja in oddajanja žoge.
Udarili z vso silo
Po začetni previdni igri se je tekma kmalu razživela po vodilnem slovenskem golu Alena Fetića. Ljubljanski nogometaš je ponovno dokazal, da je igralec za velike tekme, saj je bil edini strelec tudi pred dvema letoma ob zmagi nad slovito Španijo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Tokrat je zadel z malce sreče, dobrih deset minut pozneje pa je vodstvo povečal Gašper Vrhovec s sijajnim golom, ki je dvignil na noge skoraj vse gledalce. S kota je visoko žogo najprej podal Matej Fideršek, a še preden bi padla na tla, je Vrhovec udaril z vso silo in poskrbel za slovensko vodstvo z dvema goloma razlike.
Vsako minuto bolj dinamično
Z vsako novo minuto je bila igra bolj dinamična, temu ritmu so sledili navijaški napevi s tribun. Počasi se je prebujal tudi srbski velemojster s številko deset Mladen Kocić. Ker so slovenski igralci nanj dobro pazili, se je osredotočil na podajanje, toda v nekaterih preigravanjih je potrdil žlahtno kakovost. Srbska reprezentanca sicer ni igrala v popolni postavi, saj sta zaradi poškodbe denimo manjkala Marko Perić in Miodrag Aksentijević. Vseeno je bila Srbija vse bolj nevarna, vendar je slovensko prednost ohranil sijanji vratar Damir Puškar.
Premor med polčasoma je prišel v nepravem trenutku, kajti reprezentanci sta odšli na počitek, ravno ko sta igrali najbolj odprto in zanimivo. Nadaljevanje je prineslo dolgočasnejšo igro, z več taktiziranja, zavlačevanja in previdnosti. Napeti so bili tudi živci, zato je bilo več prekrškov in prigovarjanja sodniškim odločitvam.
Srbi izenačili pol minute
Kljub temu jih sreča tokrat ni nagradila. Srbija je zaigrala brez vratarja, številčna premoč v polju pa se ji je obrestovala pol minute pred koncem tekme po zadetku Dragana Tomića. Slovenska uvrstitev v četrtfinale bo tako do zadnjega visela v zraku, saj bo Italija v skupini A najprej igrala jutri s Srbijo in v soboto še proti Sloveniji.
Velik dosežek ušel iz rok
»V rokah smo že imeli velik dosežek, toda ušel nam je iz rok. Kljub temu je dobro, da še naprej sami odločamo o lastni usodi,« ni bil po remiju pretirano razočaran selektor Andrej Dobovičnik.
»Naša skupina je daleč najbolj izenačena, ponovno bodo odločale malenkosti. Z velikimi pričakovanji si bomo pogledali tekmo Srbija – Italija, šele potem bomo sprejeli zaključke in se poskušali prilagoditi. Še vedno imamo realne možnosti za preboj v četrtfinale, toda odločale bodo malenkosti. Naša najpomembnejša naloga je, da se čim bolj spočijemo.«
Bolj poklapani so bili igralci, najbolj strelec prvega gola Fetić: »Raje bi izgubil z 0:5, kot da smo dobili takšen gol v zadnji minuti,« je dejal.
