Soboški staroselec že odšteva dneve do vrnitve

Ljubljana - S ščepcem sreče bo med zmagovalci epidemije koronavirusa kapetan soboškega nogometnega prvoligaša Mura Alen Kozar. Septembra ga je od igrišč oddaljila strgana križna vez v levem kolenu. Sedem mesecev po operativnem posegu je že pri koncu rehabilitacije in bi bil lahko v »podaljšku« sezone močan adut trenerja Anteja Šimundže v boju za pokalno lovoriko in Evropo.



Kdo bi si mislil, da bo narava tako ostro posegla v življenjski ritem in osmoljencem sezone ponudila srečnejši konec? Alen bo morda eden od srečnežev, potem ko je v igri naključij v dvoboju 10. kola povsem običajno obrambno posredovanje proti rojaku v celjskem dresu Mitji Lotriču spremenil v »daljšo bolniško«.


 

Še ne ve, kako se ujame z žogo

»Mučno obdobje brez tekem, brez žoge in z naporno rehabilitacijo mi je približalo vrnitev. Pravzaprav vsem poškodovanim. Kaže, da bi sezono lahko zaključil tudi z nekaj tekmami v nogah, česar pred prekinitvijo prvenstva ni bilo v načrtih. A to je za zdaj le upanje, potem ko je za menoj prvi del rehabilitacije, v katerem sem utrjeval mišice in celil poškodbo. Po malem se že srečujem z žogo, kot bi bila najljubša igrača. Drugi korak, vrnitev na igrišče, bo še zahtevnejši. Pri soočenju s soigralci in skupnih treningih se bo šele videlo, koliko občutkov za igro sem izgubil in koliko zaostajam za drugimi. Res pa je, da je njim prekinitev prvenstva vzela veliko, meni pa koristila in me približala,« luč na koncu predora vidi prvi kapetan Mure.

Kljub 25 letom (dopolnil jih je 7. aprila) je Alen eden od treh staroselcev črno-belih, ki so že pred osmimi leti okusili čar in vznemirjenje v kvalifikacijah za evropsko ligo. Preostala dva sta Nino Kouter in Matic Maruško. Prve evropske minute je zbral proti Laziu na rimskem Olimpicu, 30. avgusta (1:3). Prav preboj v kvalifikacije za EL je tudi v tej prekinjeni sezoni glavni tekmovalni cilj Mure.



»Beži nam na obeh frontah, a hkrati smo na obeh zelo blizu. Sezona se je zavrtela tako, da je osvojitev pokalne lovorike tako rekoč glavni cilj. Če se nam ne bo izšlo, bomo morali evropsko pot iskati skozi prvenstveno bitko. Ne zaostajamo veliko, vse je v naših nogah. Dejstvo je, da je prvih pet moštev zelo blizu. Pred sezono sem napovedal boj za uvrstitev med 4. in 6. mestom. Očitno se nisem zmotil, četudi bi lahko bili višje,« je dejal domači fant iz Nemčavcev, prvega naselja iz Murske Sobote proti Moravskih Toplicam.

Prejemali naivne gole

Zaradi vloge navijača s tribune je bržčas videl tudi slabosti Mure, zaradi katerih ima prej kakšno točko premalo kot preveč.

»Igrali smo bolje, kot kaže naš izkupiček točk. Imamo koncept, večkrat pa je zmanjkala pika na i. Razlogov je več, med njimi so tudi poškodbe vidnih igralcev. Poleg mene sta se poškodovala še prvi vratar Matko Obradović in branilec Marin Karamarko. Manj točk bi lahko pripisal tudi preveč naivno prejetim golom. A to je sestavni del nogometa,« je strokovno ocenil črno-belo sezono, v kateri ga je od moštev iz prve polovice lestvice najbolj prepričalo Celje.



»Odlikovala ga je atraktivna igra, ki pa je imela jasno vidne usmeritve. V ospredju so bili bliskoviti prehodi iz obrambne v napadalno igro,« je zaključil rekonvalescent, ki je imel v najtežjih trenutkih največjo oporo v srčni izbranki Sari, rojakinji iz naselja Ivanci.