Šokota: Ne vem, zakaj je Maribor tako dober

Napadalec Olimpije Tomislav Šokota pred jutrišnjem derbijem z Mariborom verjame v uspeh svojega moštva, saj so pozimi opravili veliko dela. Meni, da igrajo tako kot so načrtovali in želeli, zato se nadeja, da bodo do konca sezone ujeli tretje ali četrto mesto v domačem prvenstvu.

Objavljeno
11. marec 2011 15.31
Gorazd Nejedly, šport
Gorazd Nejedly, šport
Ljubljana - Tomislav Šokota 3, mariborski »atomski« napad 3. Vijolični trojček napadalcev Marcos Tavares, Robert Berič in Etien Velikonja je šel v drugi del sezone ambiciozno, toda pred jutrišnjim derbijem 22. kola v Stožicah z Olimpijo (20.30) ima pomladno strelsko statistiko enako kot edini napadalec z veljavo v zeleno-belem dresu. Triintridesetletni zagrebški deček (odraščal je v strogem središču hrvaškega glavnega mesta) svojo resnično nogometno podobo izkazuje v drugem delu sezone, ki jo je že začinil z dvema goloma proti Goričanom in enim proti Nafti.

Olimpijo ste okrepili v obdobju krize, toda to je v primerjavi s tem, da je minulo pomlad igral Milan Purović, nepomembna zadeva. Ali poznate črnogorskega napadalca?

Nekoč sem gledal derbi med Crveno zvezdo in Partizanom. Tam sem ga prvič videl, o njem so mi več povedali zdajšnji soigralci.

Najbrž ni bilo prijetno slišati, kako ogorčeni so bili ljubljanski navijači nad njegovimi predstavami. Zaradi poškodbe je tudi vam grozil sloves zgrešene okrepitve. Ste se tega zavedali?
O tem nisem razmišljal, ker sem vedel, česa sem sposoben. Na splošno o podobnih rečeh ne razmišljam, ker vem, da ti ljudje zlepa ne zaupajo. To je povsem normalno.

Pomladi ste doslej zaznamovali z goli. Je Olimpija z vami v glavni vlogi zrela za vzpon po lestvici?
Pripravljalno obdobje je bilo temelj zdajšnje obetavne podobe ekipe. Lahko rečem, da sem pozimi opravil veliko delo in zdi se, da tudi moštvo. Igramo tako, kot smo načrtovali in si želeli. Iz tekme v tekmo bo še bolje in računam, da bomo ujeli 3. ali 4. mesto, kar je naš cilj.

Ste tip igralca, ki živi od golov, če jih ne zabijate, ste nevidni. Bo sobotna naloga težja brez Saše Raniča, s katerim sta se takoj ujela?
Pogrešal ga bom, a si s tem ne belim las. Pomembno je, da bomo igrali, kot se bomo dogovorili in smo sposobni. Igra bo nagradila bodisi ekipo bodisi mene kot strelca.

Maribor?
Ne vem, zakaj je tako dober. Res sem igral prvo tekmo v Ljubljani, ki smo jo izgubili, toda o tem, kako močan je, ne morem soditi.

Razlika na lestvici je očitna. Gre za velik prepad med moštvoma.
Maribor je moštvo, ki ima za seboj kontinuiteto dela. Je klub, ki že nekaj sezon deluje z isto filozofijo, vodstvom, trenerjem. To je v oblikovanju igre in ugleda kluba najpomembnejše. Tu Olimpija še zaostaja, a je na dobri poti. Potrebuje več časa in potrpljenja, proces ustvarjanja kluba in moštva je daljši. Z nekaj okrepitvami vsako sezono, igralsko selekcijo in ustreznim dopolnjevanjem organizacijskega ustroja bo Olimpija vsako leto močnejša.

V Lizboni ste bili štiri leta soigralec Zlatka Zahoviča.
Zlatko je bil odličen nogometaš, je inteligenten, korekten, človek, ki mi je zelo pomagal. V Lizboni sem se odlično počutil, to obdobje je eno najprijetnejših v mojem življenju.

Prihajate iz velikega mesta, ki je od Ljubljane oddaljeno le dobro uro vožnje. Kako vam je všeč tu?
Med mestoma ni veliko razlike. Sem mestni fant, živim na Pantovčaku, a gradim hišo pod Sljemenom. Rad sem v bližini narave, a tudi blizu mestnega vrveža. Ljubljana je prijetno mesto in je zaradi svojega položaja idealna tudi za družino. Soproga Emina, sin Tomas (8 let) in hčerka Korina (3) sicer živijo v Zagrebu, a zimo izkoriščajo za smučarske dneve v Kranjski Gori.

Z Ljubljano in slovenskim nogometom ste sicer kar uspešno povezani. Zakaj ne igrate na Hrvaškem?

V svojem prvem reprezentančnem nastopu sem bil podajalec za gol, ki je Hrvaško popeljal na Euro '04. O Ljubljani vse najlepše. Na Hrvaškem bi igral le za Dinamo, a on je v drugem svetu. Ta čas je najmočnejši klub z območja bivše SFRJ.