Tiskane izdaje
Jutri bodo odprli 61. sezono lige prvakov, najmočnejšega nogometnega tekmovanja na stari celini, ki bo doseglo vrhunec 28. maja na milanskem štadionu San Siro. Med približno 700 nogometaši z vsega sveta bodo tudi slovenski reprezentanti Jan Oblak, Kevin Kampl in Branko Ilić, ki bodo imeli različno visoke cilje v merjenju moči z branilcem naslova prvaka Barcelono.
Pred desetimi dnevi je minilo natančno 60 let od krstne tekme v tedanjem pokalu državnih prvakov, ki so ga leta 1992 preobrazili v ligo prvakov; 4. septembra 1955 sta se v Lizboni pomerila Sporting in beograjski Partizan, poznejši evropski prvak Real Madrid pa je imel na poti do prvega od desetih naslovov največ dela prav v četrtfinalu z Beograjčani, predvsem njihovim ostrostrelcem Milošem Milutinovićem, bratom znanega trenerja Bore Milutinovića.
Španci s peterico
Na zahodu nič novega, bi lahko zapisali. Tudi 60 let pozneje vladajo Evropi španski klubi; potem ko je Real lani dočakal svoj jubilejni 10. vzpon na nogometni Mont Blanc, je letos pokorila staro celino Barcelona. Katalonski trojček južnoameriških velemojstrov Messi-Suarez-Neymar je bil enostavno premočan za resda motivirano konjenico Juventusa. V tej sezoni bo Špance – po statističnem merilu – še težje sklatiti z vrha kot v minuli sezoni, ko je lovoriko branil Real. Če ne drugega, bodo imeli tokrat kar pet predstavnikov: ob Barceloni, Realu, Atleticu in Valencii še Sevillo, ki se je prebila v ligo prvakov z zmagoslavjem v evropski ligi.
Elitnega nogometnega plesa se bo udeležilo 32 klubov, vsi, ki so se podali na pot v kvalifikacijah, seveda niso imeli te sreče, med njimi je bil slovenski prvak Maribor. V kvalifikacijah so igrali 92 tekem, na njih je padlo 240 golov (2,6/tekmo), nogometaši so sprožili 2080 strelov in izvedli 899 kotov. Zanimivo je še nekaj: dva kluba še nikdar ni ločila takšna razdalja, kot jo bosta morala prepotovati odpravi Benfice in Astane. Portugalski in kazahstanski klub loči najmanj 6173 km oziroma 5 do 6 ur časovne razlike.
V minuli sezoni lige prvakov smo zaznali nekaj zgovornih trendov. Močno se je povečal pomen prvega doseženega gola; kar 69 odstotkov klubov, ki so v posamezni tekmi prvi zabili gol, se je na koncu veselilo zmage. V primerjavi s sezono 2013/14 je bilo storjenih tudi manj prekrškov, in sicer za 5,7 odstotka manj. Izpostaviti velja še eno statistično primerjavo: v minuli sezoni so strelci dosegli 17,7 odstotka manj golov, ki so bili posledica tako imenovanih diagonalnih podaj oziroma predložkov. Ta podatek namiguje na dejstvo, da so trend igranja nogometa po tleh s kratkimi podajami osvojili tudi klubi, ki so nekoč le »nabijali« dolge podaje v kazenski prostor in poskušali kaj opraviti z robustnimi napadalci.
Večja teža sodnikov
Tudi v novi sezoni bodo aktualne številne spremembe na igrišču in ob njem. Lastnike klubov in klubske menedžerje veseli nova razdelitev finančne pogače, ki jo generirajo klubi z dejavnostmi v ligi prvakov. Evropska nogometna zveza (UEFA) bo med klube razdelila 1,257 milijarde evrov, pri čemer bo imel večjo težo dosežek na igrišču (60-odstotni ponder), tržna zanimivost (market pool) pa bo vplivala na denarno nagrado kluba le še s 40-odstotno utežjo. Evropski prvak bo lahko po novem iztržil 55 milijonov evrov z učinkom na igrišču. Ali konkretno: če bi se Maribor uvrstil v ligo prvakov tudi v tej sezoni, bi – ob enakih dosežkih kot lani, torej ob treh remijih – prejel od UEFA 15,5 milijona evrov plus delež iz tržne zanimivosti. Zgolj preboj v ligo prvakov je namreč neposredno vreden 12 milijonov evrov.
Druga večja sprememba se nanaša na nogometna pravila, obnašanje akterjev na igrišču in ob njem ter vlogo sodnikov. Možje v črnem bodo imeli po novem večjo avtoriteto in bodo strožje kaznovali sleherni prekomerno čustveni odziv igralcev, trenerjev ali navijačev. »Sodniki so dobili navodila, da s kartonom kaznujejo vse, ki bodo izkazali nespoštovanje ali agresiven pristop do uradnih oseb ali tekmecev,« je napovedal predsednik UEFA Michel Platini, njegove besede pa je podkrepil Pierluigi Collina, nekdaj sloviti sodnik, danes eden vodilnih mož sodniške organizacije pri UEFA. »Pod drobnogledom bodo tri področja: odzivi igralcev, odzivi klopi in neprimerno obnašanje moštva,« je razkril Italijan. Tudi morebitno zavlačevanje oziroma simuliranje prekrškov bodo sodniki odslej kaznovali še ostreje.
Oblaku kaže najbolje
Slovenski nogometaši so imeli deljeno srečo pri žrebu skupin lige prvakov 2015/16. Jan Oblak (Atletico) in Branko Ilić (Astana) sta pristala celo v isti skupini, toda realne možnosti za napredovanje v osmino finala ima le Atletico, ki je prvi favorit skupine C, za drugo vstopnico med 16 najboljših v Evropi pa naj bi se borila Oblakov nekdanji klub Benfica in Galatasaray. Navidez bolj izenačen boj za izločilne boje se obeta Kevinu Kamplu v močni skupini E, v kateri bo vloga absolutnega favorita pripadla Barceloni, v boju za drugo mesto pa naj bi imela Roma – po mnenju stavnih hiš – malenkost več možnosti kot Bayer Leverkusen. Bate Borisov je redni obiskovalec lige prvakov, toda tokrat velja za popolnega avtsajderja.
Najbolj zanimiva uvodna tekma sezone se obeta prav Astani, v kateri se je imenitno znašel Ilić. Kazahstanci bodo igrali tekmo na gostovanju v Lizboni v sredo zjutraj ob 1.45 po lokalnem času v Astani (torek ob 19.45 v Lizboni).
