Srečko Katanec ta čas brez južnoafriških kril

Ljubljana – Četudi gre za čas počitnic, ima večina športnikov v kolektivnih panogah pošteno zavihane rokave. Tudi nogometaši v tujih ligah, ki sestavljajo jedro slovenske reprezentance, so v polnem delovnem ritmu. Nenazadnje jih 8. septembra čaka gostovanje v Talinu – pri reprezentanci, ki jih je prikrajšala za zadnje evropsko prvenstvo.

»Kaj bi dal za enomesečne priprave naše reprezentance, četudi bi imel fante ves čas le na Gorenjskem,« je nedavno govoril Srečko Katanec. Selektor slovenske reprezentance je imel v mislih željo, da bi v večtedenskem druženju optimalno telesno pripravil tudi adute, pri katerih običajno pogreša 90-minutni tek v obeh smereh igrišča. Zaradi vse večje (pogajalske) moči najbogatejših evropskih klubov se Katancu ta želja ne bo nikdar uresničila, v prihodnje bo vse manj dni za skupne reprezentančne priprave, posledično bo individualna odgovornost reprezentantov v poletnih mesecih toliko večja. Kvalifikacije za zgodovinsko evropsko prvenstvo, ki bo leta 2016 potekalo v devetih francoskih mestih, se bodo začele prej, kot se zdi, prvi tekmec, Estonija, pa ni tako naiven, kot deluje na prvi pogled. Spomin na usodno estonsko zmago v Stožicah je namreč še svež.

Pogled v pripravljenost slovenskih reprezentantov, ki so v preteklih letih nosili glavno breme v največjih bitkah, ter fantov, ki bi »morali« bodisi po izkušnjah bodisi po znanju voditi igro Slovenije v boju z Estonijo, Švico, Litvo, Anglijo in San Marinom – v tem vrstnem redu se bodo časovno zvrstili slovenski tekmeci –, ni enoznačen.

Nekateri fantje se nahajajo v prvenstvenem ritmu in bodo – če jih bodo obšle poškodbe – septembra, ko bo na sporedu le gostovanje v Estoniji, v polni pripravljenosti. Kevin Kampl bije boj na dveh frontah, pri čemer je imperativ Salzburga zmaga nad švedskim Malmöjem in uvrstitev v ligo prvakov. V na las podobnem položaju se nahaja prvi Ludogorčev napadalec Roman Bezjak, ki bo poskušal v zadnjem situ kvalifikacij preskočiti Steauo. Martin Milec, ki je Ljudski vrt zamenjal za belgijski Liege, bo poskušal »nemogoče« v boju z ruskim Zenitom. Podobno je z Miralom Samardžićem (Rijeka), slednji trije pa veljajo za skrite adute selektorja Srečka Katanca v napadu in obrambi, v pogonu je tudi Branko Ilić (Partizan). In, logično, najdaljša sezona bo tako ali tako za napadalcema z japonskega prvenstva Milivojem Novakovićem in Zlatanom Ljubijankićem.

Večina drugih reprezentantov ta čas znoji majice na bazičnih klubskih pripravah, ki jih popestrijo le prijateljske tekme. V začetku septembra bo bolje, v večini državnih prvenstev bodo odigrali najmanj po dve koli – tudi v Nemčiji, Italiji in Španiji –, le Turki, h katerim se je preselil Katančev džoker Rajko Rotman, bodo začeli sezono šele 30. avgusta, le dan ali dva pred zborom na Brdu pri Kranju.

V zadnjih prijateljskih tekmah na evropskih in ameriških zelenicah so bili aktivni še vratar Samir Handanović, branilci Bojan Jokić – pri Villarrealu bije boj s tekmecem na levem boku Jaumejem Costo –, Boštjan Cesar, Mišo Brečko in zvezni igralci Jasmin Kurtić – Belokranjec je tik pred prestopom k Fiorentini –, Josip Iličić ter Rajko Rotman.

Najbolj »tanko« izbiro ima selektor v zvezni vrsti oziroma natančneje na njenih krilnih položajih. Valter Birsa in Andraž Kirm, ki sta kraljevala na obeh krilih tudi na mundialu v Južni Afriki, namreč nista v idealnem položaju. Prvi resda vadi s Chievom, toda v dosedanjih petih prijateljskih tekmah ni odigral niti minute. »Birsa bo dal Chievu veliko, lahko igra tako na desnem krilu kot za napadalcem,« je o novem soigralcu povedal Boštjan Cesar, Dejan Lazarević je dodal: »Birsa lahko naredi razliko.«

Kirm je zapustil Groningen in si ta čas še išče novega delodajalca. Če »Biki« in »Kiro« ne bi bila nared, bi moral Katanec v Talinu morda razmisliti tudi o spremembi igralnega sistema, ki bo še vedno temeljil na štirih branilcih (ob Samardžiću je v dobri formi tudi Marko Šuler), dveh članih osrčja zvezne vrste in enem napadalcu (4-4-1-1, 4-2-3-1 ali 4-1-4-1).