Tiskane izdaje
Zadnje zmage islandskih nogometašev niso naključne. Njihov vzpon se je začel z uspešnimi predstavami reprezentance do 21 let v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2011 na Danskem, v katerih so izločili tudi favorizirane Nemce, nadaljeval pa pod vodstvom švedskega selektorja Larsa Lagerbäcka, ki je krmilo izbrane vrste prevzel jeseni '09.
Nogometaši iz dežele gejzirjev so bili na pragu nastopa že na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji, od katerega so se poslovili šele v dodatnih kvalifikacijah, v katerih so morali priznati premoč Hrvatom (0:0, 0:2). Ker se niso uvrstili na lanski mundial, Lagerbäck sprva ni vedel, ali bo lahko nadaljeval začeto delo, toda po treznem premisleku so odgovorni pri islandski zvezi vendarle podaljšali sodelovanje z njim, kar se je izkazalo za pravilno odločitev.
Če so se takrat tako daleč prebili tudi zaradi sorazmerno lahke skupine, v kateri so zaostali le za Švicarji ter za seboj pustili Slovence, Norvežane, Albance in Ciprčane, jim tega zdaj, ko so njihovi tekmeci Nizozemci, Čehi, Turki, Latvijci in Kazahstanci, ni mogoče več očitati. Po sedmih tekmah so bili s šestimi zmagami in le enim porazom na vrhu razpredelnice, pri čemer so obakrat premagali tudi »tulipane«.
Potem ko so bili oktobra lani doma v Reykjaviku boljši z 2:0, so minuli četrtek Nizozemce ugnali še v Amsterdamu (0:1) in tako domačemu zvezdniku Arjenu Robbnu pokvarili ognjeni krst v vlogi kapetana »oranžnih«, ki jim zdaj celo grozi, da se prvič po letu 1984 ne bodo uvrstili na prvenstvo stare celine. Novo zmagoslavje Islandcev je zelo odmevalo v športnih krogih, z velikim navdušenjem so ga seveda pozdravili tudi v domovini.
»Ostal sem brez besed. Iskrene čestitke, fantje! To je vse, kar lahko rečem,« je predsednik islandske vlade Sigmundur David Gunnlaugsson, ki ga je – podobno kot njegove rojake – zajel velikanski val navdušenja, vzneseno zapisal na svoji strani družbenega omrežja facebook in se izkazal tudi kot poznavalec nogometa: »Nizozemska je od leta 2007 dobila sleherni dvoboj na domačih tleh – do zdaj.«
Na Islandiji svoje junake že slavijo kot narodne heroje, Lagerbäcka, ki sicer od lani moštvu poveljuje skupaj s Heimirjem Hallgrimssonom, pa kot boga. Ko je prevzel vodenje tamkajšnjih nogometašev, so na lestvici svetovne zveze FIFA zasedali šele 108. mesto. Medtem jih je popeljal že na visoko 23. mesto, kar je res zavidanja vreden napredek. Če so predtem v kvalifikacijah osvajali v povprečju le po pet točk, so bili do sinočnjega dvoboja s Kazahstanom že pri osemnajstih, kar je zgovoren dokaz za uspešno delo 67-letnega Šveda.
V moštvu, čigar jedro tvorijo igralci, ki so se prebili na zaključni turnir evropskega prvenstva do 21 let na Danskem '11 (s prvim strelcem Gylfijem Sigurdssonom na čelu), je ustvaril pozitivno vzdušje, reprezentantom vlil samozavest in vcepil drznost. »Vse od žreba naprej me je spremljal dober občutek. Verjel sem, da nam lahko kljub zahtevni skupini uspe in si lahko zagotovimo nastop na prvem velikem tekmovanju,« je zaupal Lagerbäck, o katerem so islandski novinarji po drugi veliki zmagi nad Nizozemsko že pisali, da si ga želijo za predsednika države.
Švedski strokovnjak se ne prepušča evforiji, ampak ostaja z obema nogama na trdnih tleh. Je pa izkoristil priložnost in proti domovini, v kateri so ga »oklicali« za najbolj dolgočasnega moža, sprožil ostro puščico. »Zame bo bolj posebno na evropskem prvenstvu voditi Islandijo, kot pa je bilo to s Švedsko ...«
