Tavares preprečil sanjski Olimpijin večer

Maribor – Šest golov in neodločen izid. To je bil izkupiček odličnega 21. derbija med Mariborom in Olimpijo v 12. kolu 1. SNL. Zeleno-beli so v Ljudskem vrtu blesteli, po 10 minutah imeli prednost dveh golov, po dvajsetih je bilo že neodločeno. Ob odmoru je Olimpija spet vodila, a štajerski odgovor pod Kalvarijo je v zadnjih trenutkih tekme pripravil kapetan Marcos Tavares.

Prometni infarkt v smeri Ljudskega vrta že uro pred prvim sodnikovim žvižgom mariborsko-ljubljanskega dvoboja je dal slutiti nogometni spektakel v znamenju štajerskega lokalpatriotizma. Toda prav vijoličasti so bili že po dobrih 120 sekundah prve žrtve brezglavega vstopa v tekmo, ki so jo zeleno-beli začeli v igrivem slogu. Ljubljančani so jim žogo spustili po tleh in še preden so Mariborčani dojeli, da nimajo moči ali dovolj svežine za letanje za žogo, so že zaostajali z 0:2.

Ljubljanska mladost je igraje zabila dva gola, oba za učbenike in za aplavz na odprti sceni. Črnogorec Marko Vukčević je prefinjeno dobil dvoboj iz oči v oči z Jasminom Handanovićem, tako da mu je po pobegu po desni strani spustil žogo tik ob nogi 6 metrov od vrat. Andraž Šporar, sinoči nerešljiva uganka za vijolično obrambo, je »udaril« v slogu Zlatana Ibrahimovića. Po imenitni podaji Mihe Zajca, ki je preletela v prvem delu tekme povsem raztresenega Marka Šulerja, je žoga končala v mreži po projektilu iz voleja z 12 metrov.

Skorajda 11.000 štajerskih duš v Ljudskem vrtu je bilo šokiranih, a hkrati navdušenih nad neustrašnim in spektakularnim začetkom Ljubljančanov.

»Ni predaje,« se je s tribun združila Štajerska. Ljubljanska veselica pod Kalvarijo, to je bilo preveč tudi za najbolj tolerantne lokalpatriote. Prvi med vijoličastimi se je ujezil Jean-Philippe Mendy. Z malo sreče si je v 13. minuti v gostujočem kazenskem prostoru priigral žogo, nato pa z bravuroznim obratom vrgel iz igre Antonia Delameo Mlinarja in z volejem matiral še nemočnega Aleksandra Šeligo. Mariborčani so oživeli in dobili zalet za juriš, ki so ga v 20. minuti zaokrožili z izenačenjem po Ibraimijevi podaji iz kota in Šulerjevem golu z glavo.

Prvih 25 minut derbija je bilo paša za oči, najslajša slaščica za sladokusce. Ante Šimundža in Darko Karapetrović sta ob spektaklu morda malo manj uživala. Ob akcijah in izvrstnih golih je bilo tudi veliko napak, toda komu mar: ob takšni predstavi je čas tekel prehitro.

Po krajšem mrtvilu je Olimpija v končnici prvega polčasa spet prevzela vajeti igre v svoje noge in bila za drznost ter pogum spet nagrajena. »Samo en klub ...,« so se drli domači navijači in dobili boleč odgovor. Nepopustljivi Boban Jović je skoraj izgubljeno žogo rešil s štartom pod noge globoko v mariborskem kazenskem prostoru. Prelevil se je še v asistenta, saj je žoga prišla do povsem osamljenega Nika Kapuna, ki je s polvisokim strelom po sredini zabil še tretji ljubljanski gol.

Sveži in razigrani Ljubljančani so odlično opravili prvi polčas, toda kdo je »skuril« več moči, vidno »zdelani« vijoličasti ali razpoloženi in sveži zeleno-beli? Odgovor je bil hiter: Mariborčani so želeli, toda noge in glave niso bile zmožne zasuka. Ljubljančani so še kar švigali in uprizarjali akcije pred Handanovićevimi vrati. Šporar je bil še neulovljiv, v 56. minuti še enkrat več ušel Šulerju, a za las streljal mimo leve vratnice. Naslednji gostujoči osmoljenec pred mariborskimi vrati je bil Kenan Bajrić.

Po dobri uri so se razmerja sil izenačila, Ljubljančani so z nižjo prestavo šli v finiš, Mariborčani pa z jalovim pritiskom. Toda ritem igre je bil še vedno visok in samo vprašanje je bilo, kdo bo »pokleknil« tik pred zdajci. In res, za Ljubljančane se je domala popolna predstava spremenila v nesrečen finiš, ki ga je z izenačujočim golom v prvi minuti sodnikovega dodatka zrežiral Tavares. Neubranljivo je z diagonalnim strelom zadel desni spodnji kot Šeligovih vrat.