Televizija je plačala vse

S kančkom grenkobe, toda z močnima adutoma in v vlogi glavnega izzivalca Barcelone v boju za prvaka je Atletico Madrid vstopil v novo leto. Diego Costa in Vitolo sta končno na voljo trenerju Diegu Simeoneju, potem ko ju je madridski klub od Chelseaja in Seville odkupil že poleti.

Madridski klub je Evropska nogometna zveza kaznovala z enoletno prepovedjo prestopov, ker je kršil pravila ob prestopih mladoletnih nogometašev do 18 let. Rdeče-beli so se lahko oddahnili, čeprav se jim športni izračun jeseni ni povsem izšel. Upali so, da bodo zmogli napredovati skozi skupinski del tekmovanja lige prvakov tudi brez velikih okrepitev, da bi spomladi z njima naskočili evropski vrh. Toda zdaj ima Simeone lepo priložnost, da namesto lige prvakov spomladi poskuša pošteno ogroziti Barcelonin pohod proti naslovu prvaka. Katalonski klub ima pred Atleticom kar devet točk prednosti, vendar bi mu lahko veliko moči vzela liga prvakov, medtem ko bo Atletico ugled branil v evropski ligi.

Še posebno dolga polovica leta je bila za 29-letnega Costo, ki je »na tribuni« čakal na odmrznitev kazni. Prisilni odmor je grobijanu med napadalci lahko tudi koristil po naporni sezoni v Angliji, kjer je triletno avanturo pri Chelseaju sklenil še z drugim naslovom angleškega prvaka in v vlogi najboljšega strelca kluba s Stamford Bridgea. Vrnitve v Madrid sta se razveselila tako Simeone kot napadalec.

»Vsi vemo, kakšne sposobnosti ima Costa. Je izjemno agresiven in moštvo z njim dviguje intenzivnost ter širi konkurenco. Odličen je za soigralce in napad. Njegova vrnitev moštvu pošilja pozitivna sporočila,« se je o varovancu, s katerim je leta 2014 in po za Atletico sušnih 18 letih zavzel tudi španski prestol, razgovoril Argentinec na trenerskem stolčku. »Dovolj imam treningov, rad bi igral,« je že napet kot puška povedal Costa in nadvse spoštljivo ter prijazno govoril o triletnem obdobju pri Chelseaju, s čimer je poskušal zavrniti govorice, da se je sprl s trenerjem Antoniom Contejem. Vrnil pa se je v svojem slogu, v pokalni tekmi sredi tedna je že po petih minutah od vstopa na igrišče zabil gol (4:0).

Če je o naturaliziranem Špancu, Brazilcu Costi, znano vse in tudi to, kako zlahka naj bi se prilagodil na bojevniški slog Atleticove igre, je več neznank o 28-letnem krilnem napadalcu Vitolu. »Prišel sem, da bi Aletico naredil še boljši in večji,« je bil samozavesten občasni španski reprezentant, ki je prvi del sezone igral doma na Kanarskih otokih, pri Las Palmasu. S Costo sta se 25.000 navijačem konec minulega leta predstavila na stadionu Wanda.

Atletico je v primerjavi z Barcelono in Realom vsaj v prvih dneh januarskega prestopnega roka v novo leto vstopil krepko močnejši. Da bi lahko bil kaznovan, je klub vedel že veliko prej, preden je šel v nakupe zvezdnikov, a je upal, da ga bo UEFA le opomnila pred ukorom. Na vsak način sta bila Costa in Vitolo premišljen nakup, ki je imel ob športnih motivih, povezanih z neučinkovitostjo v napadu, za seboj tudi natančno izdelan denarni izračun. Njun prihod je Atletico stal približno 100 milijonov evrov, prav toliko je klubu v minulem letu kapnilo od televizijskih pravic. Največ, 146 milijonov evrov in šest milijonov evrov več od velikega tekmeca Reala, je prejela Barcelona.

Atletico je Costo vrnil za tretjino več denarja, kot je leta 2014 zanj prejel od Chesleaja. Stal je 60 milijonov evrov, 35 milijonov evrov je plačal Sevilli za Vitola, še dodatnih pet milijonov evrov pa je plačal Las Palmasu, da je v španskem prvenstvu lahko vzdrževal tekmovalno formo pred selitvijo v Madrid.