»V primerjavi s poletjem '91 so razmere nekoliko drugačne, a je tudi res, da so primerljive s statusom nogometa v družbi. Tedaj smo imeli le en dvom, ali se osamosvojiti in začeti svojo pot ali pa nadaljevati do dokončnega razpada države, kot je, na primer, vztrajala Hrvaška. Razlikuje se tudi po tem, da je struktura že postavljena in da je zdaj edino vprašanje, kdaj in kako izpeljati prvenstvo,« se je vrnil na začetek samostojnega nogometnega poglavja in se zavzel za tekmovalni razplet na igrišču.
»Odločitev Uefe je bila normalna, prednost je dala domačim prvenstvom. Evropsko prvenstvo lahko počaka in prinaša manj posledic. Upoštevati je bilo treba denarne in izrazito nogometne okoliščine, zato je ključnega pomena, da se po koncu pandemije nadaljujejo ligaška tekmovanja.«
Tople vode ni več mogoče izumiti
Verjetnost, da bi epidemija lahko še trajala dlje in sprožila drugačne odločitve, prav tako ni majhna.
»Predčasen konec pomeni, da bodo tudi nezadovoljni. Ampak prepričan sem, da bo Uefa dala ustrezna priporočila in pripravila več scenarijev, po katerih se bodo ravnale nacionalne zveze. Če bo Uefa preložila klubska tekmovanja, bo možno izpeljati sezono tudi debelo v poletje. Sicer pa bo znano več različic, prav tako je v aktih že zapisano, koliko tekem je treba odigrati, da bi predčasno zaključili prvenstva. Nekateri klubi bodo na slabšem, drugi na boljšem. Manevrskega prostora ni veliko, opozoriti namreč kaže, da ne gre le za najvišjo raven tekmovanja, ampak za celoto piramido tekmovanj in nogometne strukture, ki jo v večini sestavljajo mlajše kategorije. Celotni nogometni ustroj šteje 50.000 ljudi,« je opomnil Zavrl in opozoril, da v nogometu ni mogoče več izumiti »tople vode«.
»Ni treba hiteti, le spremljati je treba, kakšne odločitve bodo vlekle druge zveze. Ne velike, marveč tiste iz regije in nam primerljive, kot so, na primer, višegrajske, avstrijska, hrvaška ali skandinavske in baltske. Moje razmišljanje je bila vedno, da je v nogometu 99 odstotkov vsega že znanega, le resursi, ki so na voljo, so drugi.«
Liga prekarnih delavcev
Pandemija ogroža tudi socialni status nogometa, ki je bil 1991. tako rekoč amaterski, zdaj prevladuje profesionalizem. Lažja oblika profesionalizma je lahko realnost. »Ne vem, ali lahko govorimo o profesionalizmu, če klubski proračuni znašajo manj kot milijon evrov. Četudi se poskušajo iti profesionalizem, kot se ga gresta Olimpija ali Maribor, je ta vprašljiv. Olimpijin je odvisen od enega moža, ko ga ne bo, se bo sesula. Slovenska liga se mi zdi kot ena velika skupnost prekarnih delavcev,« je do leta 2009 predsednik krovne nogometne organizacije kritičen do organizacijskih ustrojev klubov.
Zaskrbljen je nad padcem kakovosti, ki jo zdaj narekujejo tujci. Po krizi jih bo manj, tako da bodo več priložnosti dobili domači igralci.
»Menim, da bo davek za epidemijo plačala kakovost 1. SNL. Zdaj so glavni drugorazredni igralci iz območja nekdanje skupne države ali skoraj štiridesetletniki. Resda jih bodo nadomestili mlajši slovenski igralci, o njihovih usodah pa praviloma odločajo neodgovorni starši. Stroka bo zato imela zelo pomembno vlogo pri življenjskih odločitvah mladih igralcev,« je izpostavil predsednik s prvim evropskim prvenstvom in svetovnim Slovenije na »prsih«. Zaključil je s pozivom odločujočim nogometni srenji: »Televizije se ne sme izpustiti iz rok!«