Tiskane izdaje
Ljubljana – Kairat, Dacia, Spartaks, Gabala, Nomme, Širak, Rabotnički, Mladost, Hafnarfjördur, KR Reykjevik ... oziroma Kazahstan, Moldavija, Latvija, Azerbajdžan, Estonija, Armenija, Makedonija, Črna gora, Islandija. In med njimi je tudi Luka Koper – Slovenija. To so le nekateri od zmagovalcev 1. kola kvalifikacij za evropsko ligo, v katerem slovenski klubi niso izpolnili pričakovanj.
Še vrsto drugih »eksotičnih« klubov si je priigralo priložnost, da svojo denarno nagrado za 1. kolo, ki je znašala 200.000 evrov, oplemenitijo vsaj za 210.000 €, kolikor zagotavlja nastop v 2. kolu kvalifikacij. Da je med njimi zgolj en slovenski klub in še ta po resnično hudih mukah, potem ko je bila Luka Koper v obeh tekmah slabša, toda spretnejša in srečnejša od Vikingurja, je lahko tudi znak za preplah.
Da je, na primer, od treh islandskih predstavnikov izpadel le Vikingur, prav gotovo ni naključje. Da bi Islandci z igro zasenčili Slovence, bi bil še pred leti čudež. Ampak na koprski Bonifiki je povprečen klub iz »tramvaj lige« (velja za tiste lige, v katerih številčno prevladujejo klubi iz enega mesta ali okolice – do koder seže mestna tramvajska linija) v vsem zasenčil morda tudi utrujenega slovenskega pokalnega prvaka, ki je v tednu dni igral tretjo tekmovalno tekmo. In islandska 12-članska prva liga ni nič drugega kot mestna liga Reykjavika. Šest klubov prihaja iz glavnega mesta, ki šteje 120.000 prebivalcev, in 200.000 z okolico, iz katere izhaja tudi večina drugih prvoligašev. Celotna Islandija šteje približno 330.000 prebivalcev.
»Obe tekmi smo igrali slabo. To ni bil naš slog, na srečo smo se uvrstili naprej,« je priznal strelec drugega koprskega gola Matej Palčič.
Ni velika modrost, če slovenski učinek v 1. kolu kvalifikacij za EL označimo za slabega. Ne pa tudi za katastrofalnega. Bil je precej manjši od želja, toda v skladu z realnostjo in močjo tekmecev. Po videnem je bilo napredovanje tudi za Koper uspeh, težko pa bi bilo slovo Celja in Domžal ovrednotiti kot neuspeh. Objektivno je bilo Celje v vlogi avtsajderja v dvoboju s Ślaskom, Domžale pa so imele pred tekmama s Čukaričkim približno 50 odstotkov možnosti.
A še zdaleč ni edino in najbolj verodostojno merilo rezultat, po katerem naj bi nastope slovenske trojice ocenili za uspešne ali neuspešne. Za resnejšo in objektivno analizo je vendarle najpomembnejši vpogled v igralno (taktično) strategijo, s katero se je trojček postavil po robu tekmecem.
Kratko in jedrnato: Luka Koper je Islandce izločila brez igre in z mešanico italijanske strahopetnosti, zrelosti in premetenosti, Celje je poskušalo (naivno!) tudi v Evropi predstavljati svoj privlačni in pogumni ligaški videz iz minule sezone, Domžale pa so bile bogate v besedah in revne na igrišču.
V seštevku vsega je več kot očitno, da so slovenske evropske travme povezane z nesposobnostjo, da bi si naši klubi (trenerji) upali gojiti igro. In skozi njo poskušali spodbujati ustvarjalnost nogometašev in ne le vzgajati poslušnih »dirkalnih konjev«, ki ne zmorejo nanizati dveh, treh akcij s smiselnimi podajami, ne da bi imeli preveč opravka z eno od osnovnih tehničnih prvin, ustavljanjem žoge.
Za Koprčani je uvodni del peklenskega poletja. Priprave za dvoboj z jadranskim tekmecem iz Splita, ki je v povratni tekmi s 6:2 (zaostajal je že z 1:2) odpravil estonski klub Kalev in med svojimi zvestimi navijači že sprožil tradicionalno – kratkotrajno – poletno vročico, še bolj kot klub vznemirjajo policijo. Množični izlet Hajdukovih privržencev bo eden njenih najzahtevnejših zalogajev v zadnjih letih. Četrtkovo prvo dejanje na Bonifiki pa bo tudi ligaška generalka, saj se bo tri dni pozneje začel prvenstveni ples, v katerem se bodo Koprčani do 12. avgusta pomerili tudi z najboljšo četeverico iz minule sezone.
