Tudi Kevin Kampl bi lahko zasedal vrh bundeslige

Ljubljana – Nemška nogometna sezona ponuja največ veselja navijačem, ki jih v silno natrpanem urniku različnih tekem predramijo le še presenetljivi razpleti posameznih tekem in sezon. Pred pol leta so prišli na svoj račun v Angliji, kjer je osupnil javnost Leicester, ta čas pogledujejo proti bundesligi, kjer kraljuje klub s pičlo sedemletno tradicijo – Red Bull Leipzig.

»Rdeči biki« po enajstih kolih ne poznajo poraza in so že postavili nov mejnik, ki ga bo v prihodnosti zelo težko preseči: ustvarili so najdaljši niz neporaženosti za novinca v 1. bundesligi, potem ko so nazadnje preživeli tudi gostovanje v Leverkusnu. Deset kol je ostal nepremagan v svoji krstni sezoni med nemško elito Duisburg – mimogrede: zanj je v prejšnjem desetletju uspešno igral tudi nepredvidljivi trboveljski napadalec Klemen Lavrič –, to je bilo leta 1993, toda Leipzigov niz je ne le daljši, pač pa tudi veliko odmevnejši in vsebinsko bogatejši.

Leipzig se je kot prvi klub iz zvezne dežele Saške zavihtel na vrh bundeslige! Od konca avgusta do konca minulega tedna se je pomeril z večino najmočnejših nemških klubov – premagal je tudi Borussio Dortmund, Wolfsburg in nazadnje Leverkusen –, prav z najbogatejšim in naslovitejšim med niimi resda še ne. Na Bayernovi Allianz Areni bo namreč gostoval prav v zadnjem kolu prvega dela sezone, 21. decembra, in prav zanimivo bo videti, kdo bo odšel na enomesečni premor kot »jesenski prvak« bundeslige.

V Leverkusnu so imeli »biki« resda tudi srečo, če je možno v nogometu sploh govoriti o sreči. Bayer je imel namreč pri rezultatu 2:1 na voljo strel z bele točke, a ga je odlični turški plejmejker Hakan Čalhanoglu zapravil na začetniški način. Namesto rezultata 3:1 je nato prišlo do zasuka in poraza z 2:3.

Kamplu je vnovič pripadla ena osrednjih vlog v derbiju. Že v prvi minuti je načel mrežo gostov, potem ko je lepo zaključil nasprotni napad Bayerja. Povečini je igral na desnem krilu, občasno na levem, še redkeje tudi kot »lažna devetka«. Tudi tokrat je bil tekaško dobro razpoložen, aktiven na igrišču, toda iz minute v minuto je bila bolj opazna njegova utrujenost zavoljo še ne povsem dobre pripravljenosti po zdravljenju poškodbe. Morda je tudi zaradi tega prišlo do zmage Leipziga po eni od izgubljenih žog Kampla za končni izid 2:3. Zanimivo, Leipzig je do tekem minulega konca tedna v seštevku igralnega časa skupno zaostajal za tekmeci pičlih 10 minut – daleč najmanj med vsemi v Evropi!

Rokohitrski vzpon »RB Leipzig«, kot se uradno imenuje 19. maja 2009 ustanovljeni klub, resda ni naključen. Sodi v kompleksen konglomerat promocijskih projektov podjetja za proizvodnjo energijske pijače, ki je v večinski lasti Dietricha Mateschitza. Avstrijski podjetnik, težak 15 milijard evrov, v Leipzigu zaupa istemu strokovnjaku kot prej v Salzburgu. Projekta na Solnograškem in Saškem sta dejansko nastajala sinhrono; ideolog nogometne zgodbe o uspehu Ralf Rangnick je bil namreč od leta 2012 športni direktor tako Salzburga kot Leipziga, leta 2015 pa se je z dušo in telesom preselil na nemški vzhod. Ob silnem navdušenju na Saškem in začudenju v drugih deželah 80-milijonske Nemčije zaenkrat le redkokoga moti, da RB Leipzig na večini gostovanj doživlja le žvižge in gesla neodobravanja, češ da predstavlja »umetno tvorbo, ki kvari podobo nemškega nogometa«.

V enakem obdobju kot Rangnick (2012-15) je blestel v Salzburgu tudi Kampl, ki je imel ob koncu mandata v roki bianco pogodbo za selitev v Leipzig, podobno velja za sedanjega (in tedanjega) Kamplovega trenerja Rogerja Schmidta. Namesto odhoda v (tedaj še) 2. bundesligo sta raje izbrala Leverkusen, zato je toliko bolj razumljivo, kako velik naboj je imel za glavne akterje petkove tekme derbi med Leverkusnom in Leipzigom.

Da bo mera polna, je Leipzigu pomagal ostati na vrhu še en Kamplov nekdanji klub. Borussia je namreč v derbiju kola prizemljila Bayern, četudi ga vodi eden najboljših trenerjev v zgodovini nogometne igre Carlo Ancelotti. Bavarci so bili tako potrti, da so »pozabili« pozdraviti 8000 navijačev, ki so pripotovali v 600 km oddaljeni Dortmund. Pred navijače so šli le Müller, Neuer, Hummels in Alaba. To privržence Bayerna boli močneje kot karkoli drugega.