Tudi Maribor in Olimpija iz Fife?

Ljubljana – Svetovna nogometna zveza (FIFA) je v začetku leta uresničila napoved o 48 reprezentancah na prvenstvu leta 2026. V nekaterih predelih sveta so bili navdušeni, v drugih ne, javno so nasprotovali širitvi mundiala le najbogatejši klubi. Slednji zdaj tudi formalno nasprotujejo zamisli prvega moža Fife Giannija Infantina.

V združenju klubov (ECA; European Clubs Association) so prepričani, da je sprejela FIFA politično odločitev, ki ni v sozvočju s potrebami nogometa in njegove baze, torej nogometašev in klubov. Takoj po širitvi, ki jo je 10. januarja sprejel svet Fife, so izrazili dvom o smiselnosti tako ogromnega tekmovanja, vodstvo ECA je pred dnevi zavrnilo Fifo še na formalni seji združenja.

»Veliki klubi, a tudi najmočnejše nacionalne lige, se bodo na neki točki vprašali, ali sploh potrebujejo Fifo in njene nenavadne odločitve, s katerimi le škoduje nogometu, namesto da bi mu služila in predstavljala njegov servis,« je zagrozil krovni nogometni hiši Karl-Heinz Rummenigge, predsednik združenja ECA. Slednje nasprotuje širitvi svetovnega prvenstva s sedanjih 32 udeležencev na 48, kot jih bo nastopilo na mundialu 2026, za katerega se – mimogrede – najbolj resno potegujejo ZDA, Mehika in Kanada, morda bo pripadlo kar vsem trem.

Bayernov vodja Rummenigge je izpostavil besede Christiana Seiferta, predsednika združenja klubov 1. in 2. bundeslige, ki prav tako nasprotuje Fifini nameri. »Povsem se strinjam s Christianom, ki je namignil, da bi lahko Fifine poteze pripeljale do revolucije. Na načelni ravni nikdar nisem simpatiziral z revolucijo, saj običajno ta prinaša kri in žrtve. Toda bojim se, da gre svetovni nogomet z zadnjimi potezami Fife prav v tej smeri,« je še dodal Rummenigge.

Za kakšno revolucijo gre? Nogometaše plačujejo klubi, ne Fifa, in klubi morajo puščati svoje igralce na svetovna prvenstva po pogodbi, ki sta jo ECA in FIFA sklenila do leta 2022, ko bo turnir gostoval v Katarju. Ni skrivnost, da so najvidnejši akterji slehernega mundiala pozneje manj učinkoviti v klubski sezoni, ki sledi prvenstvu, kar seveda klubom ni všeč. V združenju ECA sedijo vsi, ki kaj veljajo, od Reala, Barcelone in Atletica, najmočnejših angleških, francoskih, nemških in italijanskih klubov, do Olimpije in Maribora, ki zastopata Slovenijo ob pridruženem članu NK Domžale. Če bi se klubi odločili, da izstopijo iz Fife kot njihovi košarkarski »kolegi« v odnosu do Fibe, bi šlo dejansko za doslej nevideno revolucijo v športu, ki si jo ni možno niti predstavljati.

Kljub vsemu se zdi, da to ni najbolj verjetna možnost. Nemara želijo klubi le iztržiti večji del finančne pogače, ki jo ustvari Fifa z mundialom; ta je klubom doslej namenila po 100.000 dolarjev za vsakega igralca, ki je nastopil na prvenstvu (skupaj približno 70 milijonov USD). Klubi so, ne nazadnje, tudi prek Uefe dosegli bistveno bolj privlačno podobo lige prvakov od sezone 2018/19 naprej, ki bo prinesla več denarja tako klubski eliti s stare celine kot klubom iz gospodarsko manj pomembnih držav in nižje rangiranih lig, med katere sodijo tudi člani 1. SNL.

Bržčas bo morala FIFA popustiti klubom, saj so slednji kapitalsko močnejši in vplivnejši. Za primerjavo: Fifa je z zadnjim mundialom v Braziliji 2014 – gre za štiriletko – iztržila 4,5 milijarde €. Samo angleška premier league bo v triletki 2016-2019 s prodajo televizijskih pravic iztržila okrog 8 milijard evrov.