Tudi Slovence veseli delitev rekordnih prihodkov

Uefa kmalu čez mejo ustvarjenih petih milijard evrov. Mijatović: Dodatna sredstva za dodaten razvoj nogometa.

Objavljeno
26. februar 2018 21.27
UEFA President Aleksander Ceferin speaks during the 42nd ordinary UEFA congress in Bratislava, Slovakia, Monday, Feb. 26, 2018. (AP Photo/Ronald Zak)
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Jernej Suhadolnik, poročevalec

Bratislava – Slovenski nogomet zadovoljno pogleduje proti Bratislavi, kjer je 55 članic Uefe potrdilo pot, ki jo je predlagal predsednik Aleksander Čeferin. Z njegovim reformnim paketom bo Uefa ustvarila rekordno visoke prihodke, posledično bodo rekordni prejemki nacionalnih zvez in klubov v evropskih tekmovanjih.

Navzoči na 42. kongresu Evropske nogometne zveze so se vnovič prepričali, zakaj je Uefa potrebovala na čelu pravnika. Zasedanje, ki ga je odprl slovaški premier Robert Fico, je potekalo tekoče in brez odvečno porabljene minute, predlogi izvršnega odbora so bili predstavljeni nedvoumno in odločitve kongresa sprejete soglasno. Matej in Kadir, fanta, ki sta preštevala glasovalne kartončke, sta na Čeferinova vprašanja odgovarjala z »31« in »24«, skupaj torej 55.

Delegati bi težko glasovali drugače. Ne gre za to, da bi podlegli čaru večerje na predvečer kongresa, ki jo tradicionalno priredi predsednik, evropska hiša nogometa je namreč predstavila rekordne prihodke in razdelitev denarja. Z reformo evropskih tekmovanj, preglednostjo poslovanja in transparentnimi odločitvami pri izbiranju organizatorjev velikih tekmovanj kotira ugled Uefe veliko višje kot ob koncu mandata Michela Platinija, ki se je naivno zapletel s Fifinim predsednikom Seppom Blatterjem. Posledično Uefa nima težav s pridobivanjem pokroviteljev in prodajo TV-pravic za ligo prvakov, evropsko ligo in EP.

Skupni prihodki Uefe bodo z 1,73 milijarde evrov v poslovnem letu 2013/14 narasli na 3,89 milijarde evrov v sezoni 2018/19. Vmes resda izstopa leto 2015/16 (glej tabelo), toda zgolj zavoljo evropskega prvenstva v Franciji. Brez eura 2016 bi šlo za 2,66 milijarde € prihodkov. Uefini prihodki bodo tako v letu 2019/20 skoraj zanesljivo prebili mejo petih milijard, saj bo tudi euro 2020 zrušil več (finančnih) rekordov. Posledično bo rekorden nagradni sklad na šampionatu, na katerem bo 24 ekip v 31 dneh igralo 51 tekem v štirih časovnih pasovih in pritegnilo 6,2 milijarde gledalcev pred zasloni. Udeleženci si bodo razdelili 371 milijonov €, 70 milijonov več kot leta 2016. Vsaka od 24 reprezentanc bo dobila 9,25 milijona €, evropski prvak bo lahko bogatejši za 34 milijonov (nazadnje 27).

Mijatović: Želimo tudi na EP

»Tudi zato s selektorjem Tomažem Kavčičem merimo na euro 2020,« je namignil Radenko Mijatović. Predsednik NZS ni bil presenečen nad razpletom kongresa: »Uefa deluje odlično, tudi tu je bilo vse organizirano na najvišji ravni. Za nas je pomembno, da še naprej enakovredno podpira vse članice, upoštevaje njeno odlično poslovanje lahko pričakujemo večja sredstva za infrastrukturne projekte v naslednjem obdobju 2020-2024. Tako bomo lahko vložili še več v razvoj slovenskega nogometa.«

Gre za t. i. projekt hattrick, s katerim Uefa podpira razvoj nogometa v vseh članicah. NZS je sredstva iz cikla 2016-2020 porabila za gradnjo središča na Brdu, a je lani vložila pol milijona v (so)financiranje posodobitve igrišč po Sloveniji iz tekočega poslovanja. Tudi sredstva iz projekta »hattrick 5« bodo rekordna (776 milijonov €), vsaka nacionalna zveza bo v štirih letih prejela 14,4 milijona evrov (3,6 mio € na leto). Pri tem gre za infrastrukturne projekte (4,5 milijona €) in solidarnost (9,6 milijona €), ki je ena temeljnih točk Čeferinovega programa. To pomeni 2,4 milijona € letno za delovanje in programe NZS, kar predstavlja natančno milijon več kot v štiriletki 2016-2020.