Tiskane izdaje
Krovno evropsko nogometno hišo so ustanovili v Baslu, njen sedež je bil sprva Pariz, med letoma 1959 in 1995 pa Bern. Šele Lennart Johansson je prestavil domicil Uefe v Nyon ob Ženevsko jezero. Najbogatejša športna zveza na svetu se sooča s pomembnejšimi izzivi, kot je njen sedež v davčno resda ugodni Švici. Čeferin bo v prihodnjem obdobju sprejel najmanj dve zahtevni misiji.
Marca prvi napad Infantina
Prvič, uporabiti bo moral vse svoje znanje in vso spretnost, da bo odbil napad Svetovne nogometne zveze (Fife), ki želi ujeti evropsko hčerko. Fifa si je izposodila idejni projekt za bajne prihodke kar v Nyonu. Razširiti želi svetovno klubsko prvenstvo na 24 ekip – polovico klubov bi prispevala Evropa –, frekvenco turnirja bi iz enega leta znižali na štiriletni ciklus.
Drugi del zgodbe o uspehu, ki jo je razkril Fifin prvak Gianni Infantino, je ustanovitev svetovne lige narodov po vzoru Uefinega tekmovanja, ki je poželo uspeh zadnjo jesen. Fifa bi projekta zavila v paket in zanju iztržila približno dve milijardi dolarjev na leto oziroma 24 milijard za obdobje 2021–2033.
Uefa je na pomembni zgodovinski prelomnici.
Čeferina čaka v prihodnosti boj s Fifo in najbogatejšimi klubi.
Predsednika Uefe sta sprejela papež Frančišek in kardinal Rode.
Čeferina čaka v prihodnosti boj s Fifo in najbogatejšimi klubi.
Predsednika Uefe sta sprejela papež Frančišek in kardinal Rode.
Evropejci so to že zavrnili, čeprav Infantino iz tedna v teden nabira podporo po vsem (preostalem) svetu, najmočneje navijajo zanj Južnoameričani (Conmebol). Infantino bo poskušal uveljaviti svojo zamisel že na marčnem zasedanju sveta Fife v Miamiju, morda bodo sklenili kompromis.
Več tekem v ligi prvakov
Drugič, Čeferin je na današnjem zasedanju izvršnega odbora Uefe podpisal sporazum z združenjem najbogatejših klubov (Eca), ki ga vodi prvi človek Juventusa Andrea Agnelli. Član slavne družine industrialcev spada med Čeferinove nogometne prijatelje. Uefa in Eca sta zagotovila delovanje lige prvakov, kakršno poznamo, do leta 2024. Kaj bo sledilo potem, ve malokdo. »Želimo si več mednarodnih in manj domačih tekem,« nam je v intervjuju pred kratkim zatrdil Agnelli in dodal, da bi raje videl štiri skupine lige prvakov s po osmimi klubi kot osem skupin s po štirimi.
Andrea Agnelli ni le predsednik združenja najbogatejših klubov (Eca), marveč tudi dober prijatelj Aleksandra Čeferina. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Čeferin je večkrat zatrdil: »Dokler bom predsednik Uefe, ni govora o zaprti ligi prvakov, kakršne poznajo v Severni Ameriki.« Po sklenitvi sporazuma, ki ga je podprl tudi evropski komisar Tibor Navracsics, sta bila zadovoljna.
»Vesel sem, da bomo mi kot krovna evropska zveza in evropski klubi nadaljevali tesno sodelovanje,« je dejal Čeferin, Agnelli pa dodal: »Memorandum postavlja Eco v osrčje Uefinega odločanja, in to tako, kot je primerno glede na prispevek klubov k razvoju nogometa.«
Čeferin, Frančišek in Rode
Bogati klubi ustvarijo večino nogometnih prihodkov, s podpisom sporazuma pa si bodo prek Uefe zagotovili več denarja tudi manjši klubi in zveze, kakršni so deležniki pod dežnikom NZS. To bodo predstavljali v Rimu predsednik NZS Radenko Mijatović, generalni sekretar Martin Koželj, podpredsednika Milan Jarc in Stanko Glažar, s sodniškega seminarja v Turčiji bosta prispela Vlado Šajn in David McDowell. V Rimu smo srečali tudi nekdanje vodstvo nogometne zveze – častni predsednik Rudi Zavrl in nekdanji generalni sekretar Dane Jošt sta prejela povabilo Uefe kot (nekdanja) člana njenih strokovnih komisij.
Približno 500 gostov v hotelu Roma Cavalieri bo spremljalo kongres z več točkami. Delegati bodo namreč volili tudi Čeferinove sodelavce – osem članov izvršnega odbora od šestnajstih –, in potrdili finančni načrt. Če je bil pred dvema letoma in pol v luksuznem resortu Grand Resort Lagonissi v bližini Aten pod drobnogledom »neznani Aleksander Čeferin«, bo jutri drugače. Grosupeljčan je namreč postal znan obraz v svetovnem nogometu, njegove reforme in zamisli novih tekmovanj so požele navdušenje tudi po drugih celinah. Čeferin je očitno navdušil tudi papeža Frančiška, ki ga je včeraj povabil na avdienco, srečal pa se je tudi s slovenskim kardinalom Francem Rodetom.
Vsi predsedniki
starost ob prvi izvolitvi: 53 let
na položaju: 22. 6. 1954−17. 4. 1962
Danski nogometni funkcionar je bil prvi predsednik Evropske nogometne zveze. Strokovnjak za prodajo je bil vratar pri Københavnu, še močneje je opozoril nase kot vodja danske delegacije na olimpijskih igrah v Londonu 1948, kjer so Danci osvojili tretje mesto. Izkušnje z delovanjem v družinskem podjetju, ki se je ukvarjalo z železarstvom in jeklarstvom, so mu prišle še kako prav po juniju 1954, ko so mu zaupali položaj predsednika Uefe, ki je tedaj na sedežu v Parizu zastopala interese 25 članic. Ebbe Schwartz se je rodil 5. marca 1901, Dansko nogometno zvezo pa je vodil vse do svoje smrti v letu 1964.
starost ob prvi izvolitvi: 56 let
na položaju: 17. 4. 1962−7. 7. 1972
Od leta 1954 je vodil Švicarsko nogometno zvezo, prvega predsednika Schwartza je nasledil na šestem kongresu Uefe v Sofiji. To je bilo v marsičem prelomno obdobje za evropski nogomet – Uefa je vse bolje uveljavljala svoja klubska tekmovanja, nogomet je doživljal pravi razcvet, zaživela so potovanja po stari celini, bolj so se razširili TV-sprejemniki. Ekonomist, rojen 2. oktobra 1905 v Zürichu, je veljal za uspešnega predsednika Uefe – bil je tudi podpredsednik Fife, ki je aktivno sodeloval pri organizaciji več svetovnih prvenstev –, njegov mandat se je končal z njegovo nepričakovano smrtjo poleti leta 1972.
starost ob prvi izvolitvi: 51 let
na položaju: 15. 3. 1973−12. 8. 1983
Zaljubljenec v nogomet, ki se je rodil 22. januarja 1922 v Firencah, je do zadnjega diha živel za nogometno igro. Spoznal jo je kot igralec, sodnik in funkcionar, njegova kariera je bila raznovrstno uspešna. Kot predsednik Fiorentine je postal predsednik Italijanske nogometne zveze (FIGC), se prebil v izvršni odbor Uefe, postal njen podpredsednik in nato še prvi mož, ki je močno zaznamoval evropski nogomet. Znan je bil po diplomatskih prijemih, zaslužen je bil za prvo širitev eura 1980 na osem reprezentanc, nogometna družina pa je s šokom sprejela vest o prometni nesreči, ki je končala življenje Artemia Franchija, čigar ime nosita stadiona v Firencah in Sieni.
starost ob prvi izvolitvi: 68 let
na položaju: 12. 8. 1983−19. 4. 1990
Francoz se je zavihtel na položaj na kongresu Uefe v Parizu, pri 68 letih je postal najstarejši predsednik Evropske nogometne zveze. Že prej je zgradil bleščečo kariero funkcionarja, več desetletij je deloval v vodstvu Francoske nogometne zveze. Obdobje, v katerem je deloval 30. maja 1916 rojeni Francoz, je močno zaznamovalo igro. Georges je nogomet dodatno približal gledalcem pred TV-zasloni, sledilo je vprašanje o prostem pretoku ljudi znotraj EU. Uefa se je soočila s tragedijami, kakršna se je zgodila na stadionu Heysel v Bruslju, ko sta se v finalu pokala državnih prvakov 1985 merila Juventus in Liverpool. Georges je postavil temelje za rojstvo lige prvakov.
starost ob prvi izvolitvi: 60 let
na položaju: 19. 4. 1990−26. 1. 2007
Velja za predsednika Uefe, ki je najmočneje spremenil dojemanje nogometne igre na stari celini, in moža, ki je vpliv Uefe in njenih produktov razširil po vsem svetu. Kariero funkcionarja je začel pri klubu AIK iz Stockholma, nato pa se vzpenjal po hierarhični lestvici od predsednika Nogometne zveze Švedske do prvega moža Uefe leta 1990 na kongresu na Malti. Johansson, 5. novembra 1929 rojeni Šved, je leta 1995 premaknil tudi sedež organizacije iz Berna v Nyon ob Ženevsko jezero. V njegovem mandatu je liga prvakov postala najprestižnejše klubsko tekmovanje na svetu, evropsko prvenstvo se je približalo mundialu in poletnim olimpijskim igram.
starost ob prvi izvolitvi: 51 let
na položaju: 26. 1. 2007−8. 10. 2015
Eden najboljših nogometašev, kar jih je proizvedla Evropa, velja za reformatorja in nogometnega »Robina Hooda«, ki je večkrat razveselil tudi (naj)manjše zveze in klube. Liga prvakov je postala lažje dostopna za manjše klube, evropsko prvenstvo je s širitvijo na 24 ekip približal srednjemu razredu na stari celini. Funkcionarsko kariero je pokopal zaradi naivnosti, potem ko je leta 1998 sprejel ponujeni ustni »gentlemanski dogovor« s tedanjim predsednikom Fife Seppom Blatterjem. Novica o zapoznelem plačilu dveh milijonov dolarjev za pomoč pri organizaciji SP 1998 je prišla v javnost prav v trenutku, ko je kazalo, da bi lahko Platini na čelu Fife zamenjal Blatterja …
starost ob prvi izvolitvi: 48 let
na položaju: 14. 9. 2016−
Najmlajši predsednik v 64-letni zgodovini Uefe je štel ob zmagi v bližini Aten komaj 48 let, tri manj kot Michel Platini in Artemio Franchi. Leta 2016 je tedanji predsednik NZS odlično izkoristil vakuum, ki je nastal po korupcijskih aferah v svetovnem nogometu, korak za korakom je pridobival simpatije evropskih kolegov in brezhibno z 42:13 odpravil predstavnika starih sil iz Nizozemske. Čeferin je uveljavil napredni reformni program, s katerim je med drugim omejil število mandatov na tri in posredno zagotovil, da nihče ne bo presegel Lennarta Johanssona. Stkal je tesne vezi s številnimi odločevalci v nogometu in globalnem poslu, Uefa bo v njegovem prvem polnem mandatu presegla večino finančnih rekordov.
