Usoda je v rokah klubov

O rešitvi nastale zagate – gre za milijarde evrov – je v pogovoru za nemški tednik Kicker spregovoril predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini, ki ni mogel niti mimo druge aktualne teme, problematike (ilegalnih) športnih stav.

Gospod Platini, marca vam poteče prvi mandat predsednika UEFA. Ste zadovoljni s svojim delom v zadnjih štirih letih?

Povečini sem zelo zadovoljen. Nacionalne zveze imajo spet veljavo in moč, liga prvakov je bolj – če hočete – demokratična, odprtih smo pustili res malo stvari. Ampak nogomet je živa stvar, čaka nas še veliko dela, še nekaj nalog.

Na primer?

Dejavniki, kot so gospodarska kriza, korupcija, stave, izvršna oblast v državah, doping, so zelo pomembni. V zadnjih štirih letih smo naredili več korakov naprej, a jih moramo še več. Vzpostaviti moramo finančni ferplej in zaščititi tekmovanja pred trdoživo korupcijo.

Mar stavniška mafija v nogometu res predstavlja tako veliko težavo?

Nogomet je čudovita stvar, zagotovo, a obstaja tudi njegova temnejša plat. Ta prihaja od zunaj. Obstajajo disciplinski pravilniki in klubska pravila, po katerih lahko kaznuješ igralca ali klub. Toda na igrišču moramo še bolj zaščititi šport, športne stave je treba še bolj regulirati. Veliko denarja smo vložili v t. i. zgodnje odkrivanje stavnih nepravilnosti, podkupovanje sodnikov in nameščanje izidov tekem. Vendar za tem stojijo organizacije, proti katerim se mi zelo težko borimo.

Kdo pa bi se moral?

To vprašajte druge institucije, posledice omenjenih nepravilnosti ne čuti le UEFA. Jaz pa nisem ne žandar ne sodnik. Gre za vprašanje sodstva in upravnih organov v posamezni državi. Jaz kot predsednik UEFA lahko le pomagam iskati najboljšo rešitev za nogomet.

Se vam ne zdi, da roka zakona vselej zaostaja za kriminalci?

Vse t. i. raziskovalne sisteme oziroma modele želimo obnoviti v sodelovanju z državnimi upravami, sodstvom in tožilstvom v vseh državah članicah UEFA. Na leto odštejemo šest milijonov evrov za t. i. sistem za zgodnje odkrivanje nepravilnosti. Stvar posamezne države pa je, da se odloči, kje je meja med nogometom in kriminalnim dejanjem. Mi se lahko le zanašamo na pomoč npr. sindikatov igralcev nogometa.

Pa zadeva deluje?

Da, zelo tesno sodelujemo s sindikatom Mednarodnega združenja poklicnih nogometašev (FIFPro). Le igralci lahko namreč rešijo nogomet. Oni so v središču pozornosti, v središču igre, zato morajo biti pozorni na morebitno novačenje za kriminalna dejanja.

Finančni ferplej je – ob stavah – vaše drugo veliko »delovno gradbišče«.

Drži, gre za različni področji. Pri finančnem ferpleju moramo postaviti jasna in nedvoumna pravila, ki se jih moramo držati zelo striktno, ne moremo več čakati križemrok kot doslej. Nemci, denimo, imajo svoja pravila finančnega ferpleja, ostali drugačna. V tej bitki lahko uspemo le, če bomo pravila poenotili, to pa lahko storimo le pod okriljem UEFA.

Od leta 2013 naprej bodo postopoma stopila v veljavo nova pravila licenciranja, veliko strožja od obstoječih. Je to rešitev za obubožane in zadolžene klube?

Finančni ferplej je res zelo pomemben. Zasnovali smo sistem, ki bo stopil v veljavo postopoma, klubi ga bodo lahko brez težav sprejeli, njegove zakonitosti vgradili v svojo vizijo. Poglejte, klubov ne bomo pustili umreti, želimo jim le pomagati. Naš namen ni, da bi Bayern prek tega sistema izločil Chelsea ali Manchester United, pač pa želimo pomagati vsem klubom, tudi najbolj zadolženim, da se temeljito pripravijo na prihodnost.

Nihče si ne more predstavljati, da bi UEFA resnično strogo kaznovala najbolj zadolžene klube, kot so Manchester United, Chelsea, Inter ali Real Madrid, in jih celo izločila iz lige prvakov.

Bomo videli, to je odvisno od klubov samih! Ko bodo sprejeli pravila, bodo dobili tudi licenco za igranje v ligi prvakov ali evropski ligi, tako preprosto je. Saj poznajo pravila že štiri leta. V Nemčiji so se vsi navadili nanje ... Tam se s »prekrškarji« ukvarja neodvisna disciplinska komisija, ki odloča o posamičnih primerih.

Zanimivo, najboljši evropski klubi so vse bolj zadolženi kljub čedalje večjim prihodkom. Se boste spravili nad ta trend?

Pazite, mi smo zaskrbljeni zaradi (ne)uspešnega licenciranja in ne zaradi splošnega dolga. Gre za izgube, ne toliko za sam dolg. To je ključna razlika! Da imajo klubi svoje dolgove, ve vsak, ki je kdajkoli gradil hišo ... Bolj nas skrbijo dolgoročne izgube v obdobju treh let in več, to želimo preprečiti. Če ima klub pol milijarde evrov dolga, je to problem bank, ne nas. Še enkrat, pomembne so izgube. Želimo le doseči, da bi klubi prenehali zapravljati več denarja, kot znašajo njihovi prihodki, to je vse.

Ste zaskrbljeni zaradi dejstva, da vse več klubov v Evropi prehaja v roke lastnikov z Daljnega vzhoda in arabskega sveta?

To me lahko moti kot Michela Platinija, kot predsednik UEFA pa ne morem reči nič. V Nemčiji obstaja t. i. pravilo 50+1, po katerem je večinsko lastništvo kluba v domačih rokah, kar je prav. To mi je všeč. Toda Nemčija ni Anglija ali katerakoli druga država. Poglejte, nogomet temelji na pripadnosti, identifikaciji. Predstavljajte si npr. Schalke s tujim trenerjem, ki tekmuje brez Nemca v svoji enajsterici, nasproti njega pa Bayern z enako filozofijo. S kom se bodo lahko poistovetili navijači?! Navijači so pomemben del nogometa, saj podpirajo klub v vsakem trenutku, investitorji pa gredo na določeni točki naprej. S finančnim ferplejem želi UEFA omogočiti klubom večje samoodločanje, več neodvisnosti.