Zajc in Berić čakata odziv Kavčičevih adutov

Fantje predstavljajo tri rodove nekdanje reprezentance U-21 iz obdobja, ko jo je vodil Tomaž Kavčič, zdaj selektor izbrane vrste A.

Objavljeno
19. februar 2018 10.41
brez naslova
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Čast slovenskih napadalcev v tujini je konec tedna spet reševal Robert Berić, strelec edinega gola med reprezentančnimi »devetkami«. Nase sta opozorili tudi »desetki«: Miha Zajc nadaljuje svoj niz v italijanski 2. ligi, gol je zabil tudi Haris Vučkić. Fantje predstavljajo tri rodove nekdanje reprezentance U-21 iz obdobja, ko jo je vodil Tomaž Kavčič, zdaj selektor izbrane vrste A.

Robert Berić (26) je igral v mladi reprezentanci med letoma 2010 in 2012, Haris Vučkić (25) v štiriletki 2010-2014, najmlajši med njimi Miha Zajc (23) je deloval v selekciji U-21 tri leta (2013-2016). Tomaž Kavčič je gradil podobo mlade reprezentance šest let, leta 2015 ga je nasledil Primož Gliha.

Za vse tri bi lahko zapisali enako – leto 2018 je njihovo in le upajo lahko, da bi ta niz trajal še dolgo. Robert Berić se je drugič rodil po januarski vrnitvi v Saint Etienne. Tipično nogometno mesto v soseščini Lyona živi za svoj klub, Berić je tamkajšnje navijače vnovič spravil v evforijo. V sedmih ligaških tekmah je zabil tri gole, enega je primaknil še v pokalni tekmi, prvi, ki jo je odigral za St. Etienne po vrnitvi iz Bruslja, kjer se je izgubil v majici Anderlechta. To je odlična statistika. Berićev tekmec za dres s številko 9 v slovenski reprezentanci v zadnjem obdobju ni bil uspešen. Tim Matavž je sezono začel sijajno, v Vitesseju je potrdil, da mu je nizozemska liga pisana na kožo, toda zadnjega od 9 golov je zabil pred božičem … Le upa lahko, da mu sedenje na tribuni – zaradi kazni po namernem udarcu tekmeca – ni načelo strelske forme. Kazen mu je potekla konec tedna.

Na Nizozemskem želi obuditi nekdanji sijaj tudi Haris Vučkić, nekoč eden najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev, čigar kariero so najmočneje zaznamovale poškodbe. Tudi v Twenteju je bilo podobno, koledarsko leto 2017 ni bilo njegovo, zato pa je oživel letos. Odigral je šest tekem in v tem času zabil dva gola. Zanimivo: učinkovit je bil v prvi in zadnji tekmi tega niza, ko je Twente iztržil remi z 1:1, vmes je klub nanizal štiri poraze proti uglednim tekmecem, kakršni so PSV, Heerenveen, AZ in Ajax. Vučkić igra v majici številka 10, in sicer v ofenzivnih položajih zvezne vrste v modelu igre 5-3-2.

Daleč najbolj učinkovito med omenjeno trojico upov igra najmlajši Miha Zajc in prav zanimivo bo videti, kako mu bo šlo v naslednji sezoni v serie A – bodisi v majici ta čas vodilnega kluba druge lige Empolija bodisi v še močnejšem okolju –, če bo seveda ostal na italijanskem »škornju«. Zajc je zbral v tej sezoni že devet podaj za gol, eno je zabeležil tudi konec tedna v dvoboju s Parmo. Več od Šempetrčana jih je vknjižil le Camillo Ciano v majici Frosinoneja, kluba, ki je doslej osvojil enako število točk kot Empoli (49), toda 27-letni Italijan ima v nogah zajetno več igralnih minut (1870 : 1065). Zajc je nanizal najmanj eno asistenco za gol na šesti zaporedni tekmi.

Konec tedna sta dočakala prvo tekmo v novih klubih še dva nekdanja člana Kavčičeve mlade reprezentance. Andraž Šporar (2013-2016) je dobil priložnost v prvem kolu drugega dela slovaškega prvenstva, ko je njegov Slovan Bratislava gostoval v Michalovcah. »Špoki« je zaigral v drugem polčasu, vso tekmo pa si je pripisal branilec Kenan Bajrić (2015-2016), ki je debitiral v mladi reprezentanci pozneje, ko jo je že prevzel Primož Gliha. Podobno kot Šporar je tudi Benjamin Verbič (2013-2014) igral v drugem polčasu svojega krsta v Kijevu, v prihodnje bodo navijači Dinama pričakovali več od okrepitve za pet milijonov evrov.

Izpostaviti velja tudi Rečane. Rijeka je namreč na gostovanju v Osijeku že tretjič v tej sezoni (!) izgubila z zanjo neugodnim klubom, potem ko je že v 6. minuti ostala brez izključenega Župarića. Moštvo Matjaža Keka je padlo na 4. mesto, ob tem je Hajduk presenetljivo zmagal v Zagrebu in znižal zaostanek za Dinamom na 9 točk.