V Stožicah konec medenih tednov

Adam Lallana, eden najvplivnejših Angležev na prvi tekmi na Wembleyju, je pred prihodom v Ljubljano dejal: »Medenih tednov je konec.« Zvezdnik Liverpoola je govoril o svoji reprezentančni zgodbi, ki jo bo danes v Stožicah, če ne bo obsedel na klopi, sklenil s 15. tekmo v angleškem dresu in pod vodstvom selektorja Roya Hodgsona.

Slovenija je bila za napadalnega zveznega igralca mejnik v reprezentančni karieri. Toda ne v članski konkurenci: pred devetimi leti, 17. aprila leta 2006, je v Bournemouthu v svojem prvem nastopu za eno od angleških selekcij (do 18 let) zabil svoj prvi gol prav proti slovenskim vrstnikom za zmago z 2 : 1.

Liverpoolov nogometaš je tako kot večina Angležev pretežno v Rooneyjevi senci. Kar je morda celo prednost za igralce, ki še niso vajeni pritiskov in pomembnih tekem. Lallana je tudi krepko v senci klubskega soigralca Raheema Sterlinga. Med tremi levi in ob Waynu Rooneyju se eden od štirih članov rdečih v Hodgsonovi selekciji počuti dobro, še bolje se bo, kot pravi, ko bo nazadnje zabil prvi gol.

»Čas je že, da statistiko zapolnim z golom in da odložim neprijetno breme s hrbta. Niste še videli vsega, kar zmorem v angleškem dresu,« se je z velikimi pričakovanji odpravil v Slovenijo, kjer upa na nov mejnik v karieri, ki je imela vse prej kot lahko pot do najboljših.

Igralsko se je razvijal v Southamptonu in se v zelo pomembnem razvojnem obdobju prebijal iz tretje angleške lige do najboljše. »Pot do reprezentance je bila zelo naporna. In zdaj, kot vidite, sem pri 27 letih eden od starejših mož v moštvu. Odločen sem, da se utrdim v reprezentančnem dresu,« ne skriva prizadevanj Lallana, ki je prejšnji teden še drugič postal očka. Triletnemu sinu Arthurju se je pridružil bratec Albie George.

Prelomni trenutek v karieri je bil lanski prestop k Liverpoolu. Zanj je slavni klub, ki najbolj skrbi za angleškost med globaliziranimi velikimi angleškimi klubi, plačal kar 30 milijonov evrov. Z odličnimi nastopi za Southampton in po vsega dveh sezonah v premier league si je zaslužil Hodgsonov poziv in nastop na vseh treh tekmah v Braziliji.

Trpka izkušnja

»Izkušnja je bila trpka, prepričan sem, da smo se veliko naučili. Še posebno ker smo bili mladi. Čez leto dni v Franciji bomo še boljši, ampak še prej moramo priti do tja. Najprej moramo iztržiti ugoden izid proti Sloveniji, kar pa ne bo lahko. V vsaki tekmi hočemo biti odlični in vsako tudi zmagati,« je razmišljal igralec, ki prihaja iz londonskega okrožja (St. Albans) in je – kot že mnogi Londončani pred njim – športno srečo našel v najbolj nogometnem okolju Anglije – na severozahodu (Manchester, Liverpool).

Pri Liverpoolu 174 centimetrov visoki, spretni in hitri igralec ni ponovil sijajne zadnje sezone v dresu Southamptona, a je imel v trenerju Brandonu Rodgersu velikega zaveznika. Statistika za sezono 2014/15 je bila povprečna: pet golov in tri asistence. Njegov slog igre ustreza filozofiji, ki jo neguje trener. Je igriv in kombinatoren. Tudi Anglija pod Hodgsonovim vodstvom se je še bolj približala največjim tekmecem s celine, kot pa, na primer, utrdila pred desetletji znan čvrst, racionalen in na telesni moči ustvarjen angleški slog.

Prav igrivost tega rodu je močan adut, v katerem so ustvarjalni igralci kova Lallana najbolj izpostavljeni. Rodgers je prepričan, da je Lallanovo tehnično znanje in dojemanje igre popolnoma na ravni najboljših evropskih igralcev. Del strokovnjakov celo trdi, da je eden od najbolj podcenjenih angleških nogometašev in da bi lahko bil celo boljša različica legende rdečih Stevena Gerrarda.