Valencia ima rezultate, zadetke in igro

Valencia – Če malce odmislimo najslovitejše evropske klube, potem največjo osvežitev sezone nedvomno predstavlja Valencia. Moštvo s številnimi nogometnimi odpadniki igra kot prerojeno in spominja na zlate klubske čase, zato v Valencii vlada evforija. Na devetih tekmah je še brez poraza.

Večkrat smo že videli, da je neko moštvo zablestelo na začetku sezone, nato pa ni znalo držati visokega ritma. Da bo z Valencio tokrat drugače, vendarle kaže več dejavnikov. Najbolj izstopa dejstvo, da je še vedno brez poraza, čeprav je imela med vsemi španskimi prvoligaši najtežji razpored v prvih devetih tekmah. Pozor – Valencia se je že pomerila z Realom, Atleticom in Sevillo, ki so vsi v ligi prvakov, pa tudi z izrazito neugodnimi Betisom, Realom Sociedadom in Athleticom Bilbaom. Od najtežjih tekmecev ni igrala le z Barcelono.

Kljub temu je Valencia kar šestkrat zmagala in trikrat remizirala. V posladku si je delila točke z madridskim Realom (2:2), ugnala je dva baskovska kluba s 3:2 (Athletic, Real Sociedad), kar šest golov je natresla Betisu in minuli konec tedna še štiri Sevilli, kar so najbolj blesteče jesenske predstave na španskih tleh. In ne samo rezultate, Valencia ima tudi zadetke in privlačno igro, tako dobro pa ni pričela sezone že vse od leta 1947.

Valencia nikakor ni nova zvezda na španskem nebu, saj gre za šestkratne španske prvake (nazadnje 2004), dvakrat je zaigrala tudi v finalu lige prvakov, toda v zadnjih sezonah je bila v popolnem razsulu, čeprav je bilo v moštvu več priznanih igralcev. Mnogi med njimi so še pri Valencii, saj zaradi slabih predstav niso mogli v boljše klube (Parejo, Garay, Rodrigo, Zaza …), zraven pa so prišli takšni, ki v slovitejših klubih niso dobili prave priložnosti (Kondogbia, Guedes, Neto …). Ob takšni zasedbi je zraven tudi podoben trener. Marcelino Garcia Toral ima namreč za seboj čudno izkušnjo pri Villarrealu, potem ko je predsednik rumene podpornice Fernando Roig med vrsticami namigoval, da je Marcelino eno od tekem celo prodal.

Toda združba nogometnih odpadnikov vrača udarec. Na vratih blesti brazilski čuvaj mreže Neto, Garay je umirjeni in izkušeni branilec, v zvezni vrsti Parejo dokazuje, zakaj je legendarni Alfredo Di Stefano zanj nekoč govoril, da je najbolj nadarjeni nogometaš Realovega podmladka, končno se je prebudil Kondogbia (92-odstotna uspešnost podaj), kot po tekočem traku zabija Zaza (zadel sedem golov z zadnjimi sedmi streli v okvir vrat), španski talent je Santi Mina, najbolj pa blesti mladi Portugalec Guedes, potem ko je prišel na posojo iz PSG (v Parizu ga že vidijo skupaj z Neymarjem in Mbappejem). Če bi takšne zadetke in asistence prispevala Messi ali Ronaldo, bi za to vedel ves svet, tako pa vse skupaj ostaja kar malce spregledano.

»Prepričan sem, da ne obstaja popolna igra, toda ne verjamem, da lahko trenutno igra tako dobro, kot smo mi v prvem polčasu proti Sevilli,« je navdušen trener Marcelino. »Vemo, da je Valencia na nogah, toda zaradi evforije se ne bomo uspavali.«