Kamplova mojstrovina za delovni let v Larnako

Ljubljana – Uf, kako prigarana je bila sinočnja zmaga za slovensko nogometno reprezentanco! Izbranci selektorja Srečka Katanca so v polnih Stožicah premagali Albanijo z 1:0 in imajo še vedno možnosti za preboj v najmanj dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Braziliji. Sinoči sta stopila v ospredje strelec edinega gola Kevin Kampl in vratar Samir Handanović.

Srečku Katancu se je sinoči že pred začetkom tekme delno izpolnila želja. Vzdušje na štadionu je bilo res primerljivo mariborskemu, dejansko je bilo lažje slišati navijače kot kolega na sosednjem sedežu. Drugi del želje se slovenskemu selektorju ni izpolnil – sever Ljubljane je preplavila albanska diaspora. »You stay in Ljubljana, we are going to Maracana,« (Ostanite v Ljubljani, mi gremo na Marakano) je pisalo na največjem albanskem transparentu. In na prav tako ambiciozen način so začeli tekmo tudi gostje z Balkana.

Slovenski nogometaši so se namreč odločili za previdnejšo taktiko, takšno, kot smo jo lahko predvidevali po videnem na treningih in pogovorih s slovenskim selektorjem. Milivoje Novaković in soigralci so namreč vedeli, da bi brezglavo napadanje pustilo odprtega preveč prostora v zadnji vrsti. Tudi sicer je bilo težko igrati tvegano, saj je albanski selektor Gianni De Biasi postavil svojo enajsterico zelo visoko, celo 40 metrov od vrat Etrita Berishe.

Nič hudega, so si najbrž mislili Slovenci, bo že prišel nas čas. Katanec resda ni presenetil navijačev in je na igrišče poslal pričakovano zasedbo, tudi z Dejanom Kelharjem v enajsterici, četudi slednji ni najbolj priljubljen med rojaki. Vsi drugi so tako rekoč postali stalnica v prenovljeni izbrani vrsti Slovenije. Tudi Kevin Kampl, ki je odločil, da bo odšla na odmor s prednostjo enega gola Slovenija. Tako rekoč iz nič je namreč padel edini gol v prvih 45 minutah sicer izjemno živahne tekme. Jasmin Kurtić je v eni od obrambnih akcij ukradel žogo tekmecu, jo popeljal na albansko polovico igrišča in jo podal do Andraža Kirma. Ta je žogo filigransko oddal Kamplu, ki si jo je namestil na desnico in jo z 20 metrov poslal v sam desni zgornji kot Berishevih vrat – 1:0! Prav to so potrebovali sinoči Katančevi fantje.

Evrogol utišal goste

Kampl je povsem utišal približno 6000 predstavnikov 6-milijonske albanske diaspore ob severni ljubljanski obvoznici. Tudi v decibelih so začeli prevladovati Green Dragons, Divji Japodi, Domžalčani, Šempetrčani, Mirnčani, Blagovičani in drugi na slovenski navijaški tribuni. Slovenci so tudi na njihovih krilih zdržali do konca polčasa, potem ko so se povlekli malce bolj nazaj, Albanci pa so v dobro znanih napadih iz ozadja, iz »drugega plana«, kot se reče v nogometnem žargonu, ogrožali Samirja Handanovića.

»Se lahko spet ponovi scenarij s tekme proti Islandiji?« so se spraševali pred drugim polčasom Slovenci. Tudi tedaj je bilo namreč po prvih 45 minutah 1:0, na koncu pa so se veselili Islandci. In res ni prav veliko manjkalo do novega zasuka. Medtem ko so bili Slovenci po prvem polčasu v sedmih nebesih, so med 50. in 65. minuto trpeli v devetem krogu Dantejevega pekla. To niso bile minute za navijače s slabim srcem, tako nemočni in upehani so bili Katančevi borci. V tem obdobju je blestel vratar Samir Handanović, ki je trikrat, štirikrat čudežno ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Enkrat je z 20 metrov meril Rama, v naslednji minuti je Cani zapravil priložnost s 5 metrov, zares dolgo je bilo napeto kot v filmih Alfreda Hitchckoka. Fantje so bili v teh trenutkih slabosti nemočni v dvobojih, na igrišču stali predaleč od tekmecev, hkrati so bili nenevarni v napadu. Tudi po načelu »reši se, kdor se more« so Slovenci čudežno preživeli, svoje pa je občasno pristavil še pristranski sodnik, ki je zaradi rdeče obarvanih tribun morda mislil, da igrajo tekmo v Tirani.

Toda: konec dober, vse dobro. Bolj ko se je tekma bližala koncu, manj nevarno je bilo za slovenska vrata in lažje je dihala zvezna vrsta, ki je bila hude bitke. Srečko Katanec je naposled osvežil tudi najbolj utrujene nogometaše in tekmo varno pripeljal v sanjsko, toda težko prigarano zmago, ki pomeni, da bo na ponedeljkovemu letu za Larnako vladalo še kako delovno vzdušje! In, nenazadnje, po koncu tekme je »Kdor ne skače, ni Sloven'c« dokončno prevladala nad »Šipri, Šipri«.