Vratar je prestrašil in utišal ekonomista

Če kdo misli, da je bil Liverpoolov šov eden od vrhuncev športnega tedna, se je zmotil. Prava bitka se je vnela na tviteraškem igrišču, oprostite, bojišču, na katerem so si dali duška domala vsi, ki s pridom izkoriščajo predno­sti ali pa slabosti družbenega omrežja in ne glede na to, koliko vedo o nogometu, izlivajo svoja čustva in bolj ali manj pronicljive misli.

Na »čivkaški« sceni gre zares. Tu ni viteških dvobojev, marveč prevladuje udarjanje na prvo žogo in po pravilu najprej ustreli, potem razmišljaj. V oči mi je padel kratek in jedrnat dvoboj med enim od vodilnih slovenskih ekonomistov in nekdanjim reprezentančnim vratarjem. Ekonomist je čivknil, da bi bilo bolje, če bi denar raje namenili za športe, v katerih Slovenija zmaguje – košarka, rokomet, smučanje ... Odgovor je bil silovit. Vratar, sicer tviteraš št. 1 med nekdanjimi nogometaši ali pa kar športniki, mu je jezno odgovoril, da bi bilo bolje, če bi umolknil in raje pometel pred svojim – cehovskim – pragom. Ki da ni kaj prida. Vau, pokalo bo, sem upal. Pričakoval sem, da bo sledila bitka na nož. Zaman. Po pravilu, da pametni prvi odneha, se je umaknil ekonomist. »Dovolj pošteno,« je odgovoril in presenetljivo končal polemiko, ki bi si pravzaprav zaslužila nadaljevanje, glede na njegov sloves razgledanega in pronicljivega moža. Čigar mnenje v Sloveniji marsikdo upošteva.

Ekonomistov »pobeg iz tviteraškega ringa« je bil po svoje logičen in razumen. Misel je izrekel v navijaškem afektu in najbrž ni hotel kar tako prosto udrihati po nogometu, ki je, ne nazadnje, po malem tudi njegov šport. Eden njegovih najožjih prijateljev ali kolegov je nekdanji nogometni sodnik, če se izognem bolj zvenečim in izzivalnim nazivom, ki jih premore ta v Sloveniji kar znana oseba. Zaradi tega je tudi ekonomist bržčas dobro seznanjen s tem, kakšno vlogo in vpliv ima nogomet v družbi in kajpak tudi ekonomiji.

Del vodilnih slovenskih ekonomistov je resničnih nogometnih navdušencev in odličnih poznavalcev športne panoge, ki je v tem tisočletju postala celo neusahljiv vir pridobivanja praktičnega ekonomskega znanja. Eno gre z drugim, pravijo, zato sem upal, da bo manjši trk prerasel v tvorno polemiko in morda pozneje v tehtne analize, ki bodo pomagale pojasniti, zakaj se splača vlagati v to ali ono ali pa je res vse skupaj le metanje denarja v smeti. Če kaj, potem prav laična športna javnost potrebuje, da se ji kdaj nalije čistega vina. Zakaj ne tudi z bolj preglednimi analizami kot na primer o drugem tiru in podobnih za državo »neprecenljivih« projektih.

Z vidika čiste ekonomije in smotrnosti vlaganja v posamezno športno panogo pa velja razjasniti, ne da bi uporabil kakršnokoli znanstveno analizo. Nogomet je v Sloveniji edina športna panoga, ki morebitnemu vlagatelju sploh daje možnost zaslužka. Debelega! Mariborsko obdobje debelih krav traja že celo desetletje. Še bolj poenostavljeno, Maribor bo sezona s povečanimi izdatki za nagrade igralcem za uvrstitev v ligo prvakov stala približno osem milijonov evrov, nastavljena pa je bila za precej manj milijonov. Prihodkov bo imel približno 20 milijonov evrov, ne da bi cukal za rokav in prosjačil!