Vulkanski pepel, 11-m in gol v 94. minuti: kaj novega lahko ponudi polfinale?

Le še dan je do zadnjega sita lige prvakov, čez katerega bosta prišla najboljša nogometna kluba v Evropi, ki se bosta 1. junija pomerila za evropski vrh v Madridu. Jutri se bosta prvič pomerila Tottenham in Ajax, 24 ur pozneje še Barcelona in Liverpool. Še vedno je možen drugi angleški finale po zgodovinskem spopadu Manchester Uniteda in Chelseaja izpred enajstih let v Moskvi.



Letošnja »pomlad« prinaša svežino tudi v ligo prvakov. Le Barcelona denimo kotira v prvi šesterici klubov z največjim številom nastopov v polfinalih lige prvakov – to so Real Madrid (29 nastopov v polfinalu LP), Bayern (19), Barcelona (17), Milan (13), Manchester United (12) in Juventus (12). ManCityjev trener Pep Guardiola je bil edini z lovoriko med vsemi četrtfinalisti (!), torej bo eden od četverice trenerjev Klopp, Valverde, Pochettino in Ten Hag prvič v svoji karieri ozaljšal domačo vitrino z zmago v finalu lige prvakov. Na drugi strani le Tottenham ne pozna občutkov po dvigu pokala za najboljšega na stari celini – Liverpool in Barcelona sta bila najboljša po petkrat, Ajax pa štirikrat. Tottenham je že izenačil svoj največji dosežek …

V povprečju dosegli po 9,74 gola na dvoboj

Kaj novega lahko ponudi (pred)zadnje dejanje 27. sezone lige prvakov oziroma 64. sezone elitnega Uefinega produkta, če upoštevamo še pokal državnih prvakov? V primerjavi z zgodovino gotovo veliko. Vsi štirje polfinalisti igrajo resen in privlačen nogomet, nihče v kvartetu Tottenham, Ajax, Barcelona in Liverpool ne želi zgolj prejeti gola manj, pač pa išče gol več od tekmeca. Analiza 18 polfinalov tega stoletja razkriva povprečje doseženih golov 9,74, torej lahko privrženci vrhunskega nogometa upravičeno pričakujejo spektakularen prehod iz aprila v maj. Le v letu 2006 so klubi skupaj zabili manj kot pet golov – čeprav je bila med njimi Barcelona! Poznejši prvaki Katalonci so namreč z izidom 1:0 izločili tedaj aktualnega prvaka Milan, Arsenal je na enak način uničil sanje Villarrealu … Od leta 2000 so gledalci v polfinalih videli (po letih) 13, 7, 10, 9, 9, 7, 2, 10, 8, 7, 9, 11, 11, 14, 9, 13, 5, 11 in 20 golov.



Najvišje je torej postavil letvico lanski polfinale, v katerem je bil Real Madrid s 4:3 boljši od Bayerna, Liverpool pa s 7:6 od Rome. To so bili tedni po meri najzahtevnejših navdušencev nad nogometom, v katerem je najmočneje opozorila nase prav najnižje rangirana Roma. Rimljani so zaostajali na vseh ravneh izločilnih bojev – poraz v Harkovu (1:2) so izničili z zmago 1:0, v četrtfinalu pa nadoknadili še zaostanek, ki »ga ni bilo možno nadoknaditi«. Potem ko jih je Barcelona na prvi tekmi zmlela s 4:1, so Lionel Messi in soigralci zapustili Rim na ščitu po porazu z 0:3. Podoben scenarij z drugačnim koncem je bil na obzorju tudi v polfinalu. Liverpool je dobil prvo tekmo z izidom 5:2, Roma je bila teden dni pozneje za gol prekratka (4:2) … V štirih tekmah so torej navijači videli kar 20 golov oziroma neverjetnih 5 golov na tekmo! Bomo videli, ali se lahko približajo podobnemu dosežku Messi, Suarez, Salah, Mane, Son in Tadić …

Kaj bi dal Chelsea leta 2009 za pomoč VAR …

Če odmislimo »hokejski« derbi med Liverpoolom in Romo, na katerem je padlo kar enajst golov, velja izpostaviti najmanj tri polfinalne spektakle, ki so v zadnjem desetletju navdušili navijače z dobrim kardiovaskularnim sistemom. Gre za tri zaporedne sezone in končnice lige prvakov v letih 2008, 2009 in 2010.



Težko je opisati z besedami intenzivnost merjenja moči med Liverpoolom in Chelseajem v prejšnjem desetletju, ko sta vodila kluba Rafael Benitez in Jose Mourinho. Toda vrhunec napetosti je vendarle sledil šele maja 2008, ko so se rdeči in modri merili v polfinalu lige prvakov, Londončane pa je vodil Avram Grant. Izraelec je nasledil Portugalca na klopi Chelseaja nekaj kol po začetku prvenstva … Chelsea se je na prvi tekmi v Liverpoolu rešil z avtogolom Riiseja v 94. minuti (1:1), povratno sta v 98. in 105. odločila tedanja nosilca (ob Terryju) londonske slačilnice Lampard in Drogba.



Chelsea je igral v polfinalu tudi ob letu osorej, iztržil izid 0:0 na gostovanju v Barceloni, na povratni tekmi povsem nadigral Katalonce (te je krasila zgolj posest žoge), vodil z 1:0, ob tem upravičeno zahteval tri od štirih nedosojenih enajstmetrovk (kaj bi dal za VAR ...), toda potnika v finale je določil legendarni Andres Iniesta z golom v 93. minuti za končnih 1:1 …

Mourinho dočakal Guardiolo

Naslednje leto je tudi Mourinho dočakal, kar je izpustil leto predtem. V polfinalu sta se merila Inter in Barcelona, slednjo je vodil sloviti Pep Guardiola, tedaj aktualni evropski prvak s tiki-taka katalonsko zasedbo. Špancem jo je pred gostovanjem v Milanu zagodel tudi pepel z islandskih vulkanov, tik pred zdajci so odpotovali na tekmo z avtobusom, utrujeni pa izgubili z 1:3 … Na povratni tekmi so bili resda boljši, toda premalo (1:0), Mourinho pa se je pozneje prek Bayerna zavihtel na vrh Evrope še na klopi Interja.



Kdo ve, kaj se bo torej zgodilo v torek in sredo, morda bomo kaj videli celo prvič doslej … V sezoni 1957/58 so denimo odločili dvoboj med Karl Marx Stadtom (danes Chemnitz) in Gwardio iz Varšave z metom kovanca (zaradi izpada električne energije), deset sezon pozneje so prvič odločali o zmagovalcu dvobojev z upoštevanjem pravila o doseženih golih v gosteh (islandski Valur je premagal luksemburški Jeunesse Esch), prvič pa so izvajali enajstmetrovke šele 4. novembra 1970. Tedaj je bil Everton boljši od Borussie iz Mönchengladbacha s 4:3. Morda bomo leta 2019 dobili 23. različno ime na evropskem vrhu in si bo prvič v 136-letni zgodovini kluba nadel naslov za zmago v ligi prvakov – Tottenham.