Wenger znova išče sodniško zaroto

Ljubljana – Bilo je prelepo, da bi bilo res. Arsenal je bil na začetku decembra tik pod vrhom angleškega prvenstva in v ligi prvakov po dolgem času spet osvojil prvo mesto v skupini. Toda še preden je prišlo novo leto, se v londonskem klubu že spogledujejo z novo zapravljeno sezono.

V manj kot tednu dni je šlo vse narobe. Arsenal se je v ligi prvakov potrudil, da je prišel do prvega mesta v svoji skupini, toda zatem je prejšnji ponedeljek na žrebu osmine finala dobil piškavo nagrado. Topničarji se bodo morali pomeriti z Bayernom iz Münchna in čeprav ima Arsenal prednost domačega igrišča, so Bavarci izraziti favoriti. Tokrat še toliko bolj, saj jih vodi Carlo Ancelotti, velemojster izločilnih bojev.

Že dan pozneje je Arsenal v angleški ligi gostoval v Liverpoolu pri Evertonu in izgubil. Pet dni zatem je odšel še v goste k Manchester Cityju in znova izgubil. V obeh primerih je klonil z 1:2, četudi je vodil z 1:0. Celotne razmere so se še poslabšale, saj so vsi neposredni tekmeci za vrh angleškega prvenstva zmagali. Če je Arsenal pred desetimi dnevi za Chelseajem zaostajal za tri točke, je zdaj razlika že velikih devet točk. Za nameček sta zelo blizu Tottenham (s točko manj) in Manchester United (štiri manj). Bo Arsenal celo prvič slabši od četrtega mesta, odkar ga vodi Arsene Wenger?

K topničarjem je francoski strateg prišel že poleti davnega leta 1996, njegov Arsenal pa je v angleški ligi vedno pristal med prvimi štirimi. Toda ta podatek skriva pomembno spremembo. Od leta 1998 do 2005 je bil vedno prvi ali drugi, zatem pa do leta 2015 ni bil nikoli boljši kot tretji. Na drugem mestu je bil spet v prejšnji sezoni, vendar je to slaba tolažba, saj velikani angleškega nogometa že dolgo niso bili tako razglašeni, zato je zmedo izkoristil senzacionalni Leicester.

Vse bolj bled spomin sta tudi sezona 2003/04 in rekordna Arsenalova serija brez poraza na 38 tekmah angleške lige. V naslednjih dvanajstih letih je Arsenal vselej ostal brez državnega naslova, za prvakom pa je zgolj dvakrat zaostal za manj kot deset točk. V dveh primerih je bil zaostanek celo večji od dvajsetih točk.

Nekoč je Wengerjevo moštvo blestelo s tehnično dovršenostjo in odlično telesno pripravljenostjo, v tej sezoni sta že povsem »skurjena« oba največja zvezdnika Alexis Sanchez in Mesut Özil. Skrb zbujajoča je predvsem slaba Özilova forma. Še pred dobrim mesecem je čaral z nogometno žogo, zdaj se komaj premika. Proti Cityju je dobil le 25 odstotkov neposrednih dvobojev in izgubil 14 žog. Nemški reprezentant pa je očitno spet zapadel v svojo največjo slabost – velika nihanja. Nestanovitnost je lahko skril pri Realu Madridu, saj so večjo odgovornost nosili soigralci (Cristiano Ronaldo, Karim Benzema, Xabi Alonso …), toda pri Arsenalu nima zavetnika, ki bi ga skril pod svoj plašč.

In kaj pravi Wenger? Nič novega, kot vedno išče zaroto v spornih sodniških odločitvah. Nad sojenjem se je pritoževal tako v Liverpoolu kot Manchestru. »Težko je sprejeti takšne odločitve, toda vsi vemo, da so sodniki zaščiteni kot levi v živalskem vrtu,« je bentil 67-letni francoski strokovnjak. A že vso kariero ima Wenger še eno lastnost – večni optimizem. Do konca sezone ga bo pošteno potreboval.