Z Estonijo začetek zgodbe, z Latvijo začetek pravljice

Slovenska nogometna reprezentanca je spet odšla na Baltik, torej tja, kjer se je vse začelo. Prvo uradno tekmo je Slovenija odigrala v gosteh pri Estoniji 3. junija 1992. Kar pet sedanjih reprezentantov tedaj sploh še ni bilo na svetu. Tokrat je Slovenija spet na Baltiku, le da v drugi državi – Litvi. Obiskala je tudi že Latvijo, na preteklih sedmih gostovanjih v baltskih deželah pa je izkusila vse tri možnosti – zmago, remi in poraz.

Slovenija proti Estoniji

Čeprav je slovenska reprezentanca prvo tekmo odigrala in izgubila proti Hrvaški (19. junij 1991), je na prvo uradno tekmo morala počakati slabo leto dni. V gosteh pri Estoniji je remizirala z 1:1, prvi uradni gol je dosegel Igor Benedejčič. »Leta 1991 je bil položaj slovenskega nogometa zelo podoben položaju naše države. Vse smo na novo postavljali na noge. Slovenska nogometna reprezentanca prej sploh ni obstajala, in ker sprva sploh nismo igrali v kvalifikacijah za evropsko ali svetovno prvenstvo, smo se izjemno težko dogovarjali za kakršnokoli meddržavno srečanje. Nikomur se nismo zdeli zanimivi, nihče nas ni povsem resno jemal. Dejstvo, da nam je uspelo odigrati prijateljske tekme z Estonijo (dvakrat), Makedonijo in Ciprom, govori samo zase. Niti oni niso nikogar zanimali,« je začetke opisal takratni selektor Bojan Prašnikar.

Prav proti Estoniji je slovenska četa začela prejšnje kvalifikacije za EP 2016. V Talinu ni igrala slabo, toda Estonci so do zmage prišli v 86. minuti. Že takoj na začetku je tako Slovenija izgubila pomembne točke na poti do Francije.

Slovenija proti Latviji

Najmanj izkušenj imajo Slovenci z Latvijo. Dvakrat so jo premagali, in to v bleščečih kvalifikacijah za prvi slovenski nastop na velikem tekmovanju EP 2000. Le kdo se ne spomni, kako je Slovenija v Ljudskem vrtu leta 1998 dolgo trepetala za zmago, dokler ni Sašo Udovič zabil 1:0 v 86. minuti?

»Po tej tekmi smo preprosto vedeli, da se nam je tudi rezultatsko odprlo. Kako? Zakaj? Težko določim, težko razložim občutke, tako je preprosto bilo. V teh petih dneh smo kot ljudje in kot igralci dozoreli,« se spominja Udovič. »Po tekmi z Latvijo sem se spontano začel zanimati za vse reprezentančne kolege, spremljal sem njihove klubske nastope, se živciral zaradi poškodb, in kar je morda bil najpomembnejši trenutek našega zbliževanja, drug drugega smo začeli tudi zasebno klicati po telefonu.« Enako pomembne so bile tri točke v gosteh, z dvema goloma jih je zagotovil najboljši slovenski nogometaš v času samostojne države Zlatko Zahović, tedaj eden najboljših evropskih vezistov.

Edini poraz je Slovenija doživela spomladi leta 2004. Slovenske pravljice je bilo nepreklicno konec, Latvija pa se je pripravljala na nastop za evropsko prvenstvo. To je bila tudi edina uvrstitev katere od baltskih držav na veliko tekmovanje.

Slovenija proti Litvi

Mnogo več spominov na Litvo imajo slovenski košarkarji, a nekaj precej svežih vtisov premorejo tudi nogometaši. Z Litvo se bodo pomerili v drugih zaporednih kvalifikacijah. V prejšnjih so v gosteh slavili z 2:0, oba gola je zabil Milivoje Novaković. S tem uspehom je Slovenija umirila krajšo litovsko nogometno evforijo, saj je Litva pred tem dobila prvi tekmi v kvalifikacijski skupini. A enako se je dogodilo leto kasneje, le v obratnih vlogah. Slovenija se je že pripravljala na dodatne kvalifikacije, toda remi z Litvo v Stožicah (1:1) je v slovensko moštvo vnesel številne dvome.

Slovenija se je pred tem z Litvo pomerila dvakrat in obakrat potegnila kratko z 1:2. V kvalifikacijah za EP leta 1996 je v Mariboru za Slovenijo zadel Zahović, leta 1995 v Vilni pa Primož Gliha.