Tiskane izdaje
Ljubljana – Ermin Šiljak še ni porabil vsega zaupanja in bo tudi v Murski Soboti v nedeljo vodil Olimpijo. To je razplet včerajšnjih soočenj trenerja s predsednikom kluba Izetom Rastoderjem in športnim direktorjem Milenkom Aćimovićem.
Olimpijin že drugi ligaški poraz je med privrženci dvignil temperaturo, sprožil val kritik, negativizma in klice o vnovični menjavi trenerja, odstopu športnega direktorja ali še kaj drugega. Po videnem sodeč je bil zaslužen, a hkrati ne povsem nepričakovan. Gorica ima, ne glede na siceršnje slabe razmere v klubu, nadvse potentno zasedbo, v kateri se ve, kdo pije in kdo plača. Mladostna, osebnostno in športno selekcionirana ter dobro vodena ekipa nima psiholoških bremen, zato lahko igra sproščeno in brez zavor. Goriški uspeh v Stožicah ob upoštevanju podrobnostih njej v prid, kot je utrujenost Ljubljančanov po četrtkovi nesrečni 120-minutni evropski zgodbi, ni presenetljiv. Nevtralni nogometni navdušenci bi zaradi poudarjanje slabe Olimpije lahko razumeli, da je Gorica zmagala naključno, a ni. Nenazadnje – Olimpija je, odkar tekmuje v 1. SNL, le minulo sezono končala na 2. mestu, a šele takrat, ko je zamenjala trenerja in ko je denarna kriza ustavila tekmeca Gorico in Muro.
Iz statističnega zornega kota je Olimpija tam, kjer je bila lansko leto ob tem času. Tudi iz pokalnega tekmovanja še ni izpadla. Resda je lani igrala še 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo, čeprav o primerjavah tekmecev v 2. kolu, Bohemiansa in Tromsøja, nima smisla razpredati. Norveški klub je vsaj za razred boljši od irskega.
Olimpija je lani po treh tekmah imela 4 točke in negativno razliko v golih (-2), letos ima 3 in pozitivno razliko (+2). Po štirih kolih je imela 5 točk in je za Mariborom, ki je imel stoodstotni izkupiček, zaostajala že 7 točk. Številke, torej, niso nič bolj skrb zbujajoče kot lani, še posebej, če se letošnji štart primerja še s sezono 2010/11, ki je bil še slabši. Prav tako kaže upoštevati, da se bo s tekmeci, s katerimi bi Olimpija lahko umirila napetost in morda ujela ritem, šele pomerila – Aluminij, Triglav in tudi za zdaj vodilno Celje.
Toda številke so le priročno »orodje« za manipuliranje širše javnosti in razgretih nogometnih navijačev, ki so zgolj »navijači«. Enkrat častijo enega, drugič drugega. Ali grajajo. Statistično je, na primer, Luka Koper letos celo boljša kot lani, Maribor pa slabši.
Olimpijin štart v sezono res ni bleščeč in ni v skladu z napovedmi vodilnih mož. Sreten Sretenović, Anej Lovrečič, Dalibor Radujko in drugi na papirju ključni igralci, Aćimović, Šiljak (vrstni red glavnih mož moštva je pomemben) so žrtve nerealnih ambicij in lastnih ocen o svojih sposobnostih. Z njimi so okužili del navijačev, ki se ne morejo in tudi ni potrebe, da bi se, sprijazniti s tem, da se z 18-, 19-letniki in igralci, ki z zmagovanjem nimajo prav veliko izkušenj, ne dobiva veliko bitk, kaj šele vojno.
Kdorkoli bo vodil Olimpijo, Šiljak ali novi »zajček«, bi bilo dobro, da bi imel zeleno luč za selekcijo in igro po svojih merilih. Zdaj je vsa Olimpija s svojimi uslužbenci vred takšna, kot je že ves čas prvoligaškega obdobja – naivna in precenjena o svojih sposobnostih. In pri tem jutrišnja prijateljska tekma s slovitim Galatasarayem ni dobrodošla. Prej kot ne je – ne bodi je treba!
