Tiskane izdaje
Naključje ali ne, prvih pet moštev na lestvici ima najmočnejše adute v hrvaških igralcih. Pri novincu Taboru je resda prvi strelec izkušeni srbski veteran Predrag Sikimić, toda trener Andrej Razdrh ima na voljo kar sedem igralcev, vzgojenih v deželi svetovnih podprvakov. Maribor, na primer, ima le enega, toda ta trenutek najbolj spornega ali največjega osmoljenca iz paketa okrepitev Zlatka Zahovića, branilca Špira Peričića.
Slovenska liga je idealna
Slovensko-hrvaška nogometna simbioza je iz leta v leto očitnejša. Slovenski klubi so v igralcih iz južne soseščine prepoznali dodano vrednost po dostopnih cenah, na drugi strani je »produkcija« igralcev na Hrvaškem izjemno številčna in veliko igralcev, predvsem pa njihovi zastopniki, so v zgledno urejeni, ravno še dovolj močni in razvojni slovenski ligi videli priložnost, da njihovi varovanci pridobivajo izkušnje in se ustrezno izbrusijo za nadaljnjo prodajo. V vzgoji evropsko primerljivih nogometašev prednjači zagrebški Dinamo, ki ima izvrstno razpredeno mrežo lovcev na najbolj nadarjene in ustvarja igralce tudi za tekmece v domačem prvenstvu.
Moteči del so zastopniki
»Učinek hrvaških nogometašev in predvsem njihova čedalje večja številčnost v slovenskem nogometu ima tako pozitivne kot negativne vplive. Najbrž je nekaj resnice v tem, da imajo boljšo vzgojo, saj klubi dobijo izurjene igralce, toda na drugi strani lepi goli še ne pomenijo, da je kakovost nogometa na ustrezni ravni. Ampak to je že naša težava, kako vrednotimo naš nogomet,« je trenuten vpliv na igro in rezultate pod taktirko hrvaških nogometašev ocenil bivši selektor Bojan Prašnikar.
Bojan Prašnikar izpostavlja, da ima učinek hrvaških nogometašev in predvsem njihova čedalje večja številčnost v slovenskem nogometu tako pozitivne kot negativne vplive. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Opozoril je, da bi nadaljevanje trenda, po katerem bi v SNL igralo vse več igralcev s Hrvaške ali drugih držav še bolj ogrozilo slovenski nogomet. Mimogrede, v začetnih enajstericah Aluminija in Olimpije je bilo le osem slovenskih igralcev, pet pri Kidričanih, trije pri Ljubljančanih. A prvi slovenski trener z uvrstitvijo v ligo prvakov je priznal, da je treba doma iskati krivce za nekonkurenčnost v Evropi.
»Slovenski nogomet najbolj ogroža slabša kakovostna raven v mlajših kategorijah, ampak kaže izpostaviti tudi osnovno izhodišče hrvaških igralcev. To je, da v Sloveniji ostanejo krajše obdobje, leto ali dve, in odidejo. Na daljši rok ne moreš računati nanje, kar pomeni, da so največji poraženci takšnega stanja slovenski igralci, ki zaradi njih niso dobili priložnosti. Moteči del je vpliv agentov, ki narekujejo ritem prihodov in odhodov.«
Prekmurje ima Medžimurje
Prav v primeru Mure je srečna okoliščina okolje. Iz razširjenega bazena, ki sega v Međimurje, Sobočani lahko črpajo nadarjene igralce in jih privabijo v Mursko Soboto. Takšen primer je Bobičanec, ki je tako rekoč že domači fant in prihaja iz naselja Sivica, ki je od slovenske meje oddaljeno sedem kilometrov.
»Širše okolje je gotovo prednost Mure, toda v našem primeru smo predvsem težili k temu, da pripeljemo boljše igralce od slovenskih. Vsi novinci so najprej opravili preizkus, pri čemer so bili povrhu še denarno dostopnejši od predragih slovenskih igralcev,« je trener Mure Ante Šimundža razkril za slovenske igralce oteževalno okoliščino.
Ante Šimundža pravi, da se slovenski in hrvaški nogometaši razlikujejo le po tem, da hrvaški odraščajo v nogometnem okolju, ki ima močno nacionalno noto in je pomembno za družbo. FOTO: Tadej Regent/Delo
Najbolj priljubljen Mariborčan v Prekmurju je poudaril, da pri hrvaških igralcih ne gre samo za več ali manj talenta. »Najmanj enakega imajo tudi slovenski fantje, razlikujejo se le po tem, da hrvaški odraščajo v nogometnem okolju, ki ima močno nacionalno noto in je pomembno za družbo. V Sloveniji je v nogometnem mozaiku pogrešati prav ta kamenček,« je povedal Šimundža, ki bo v soboto z Muro in s svojim najdragocenejšim adutom Bobičancem v Stožicah izzval Olimpijo.
