Tiskane izdaje
Aleksander Čeferin vodi Evropsko nogometno zvezo od 14. septembra 2016. FOTO: Uroš Hočevar
V nizozemski metropoli se bo zbral celoten vrh evropskega nogometa, ki letno ustvari približno 30 milijard evrov prihodkov. Včeraj je zasedal izvršni odbor Uefe pod vodstvom Aleksandra Čeferina. Vodilni možje vidnejših nacionalnih zvez in predstavnika najbogatejših klubov so razpravljali tudi o scenarijih A, B in C, povezanih s trdovratnim koronavirusom. Prvi mož združenja klubov (ECA) Andrea Agnelli na svojo žalost odlično pozna problematiko – konec tedna so odpovedali italijanski derbi med njegovim Juventusom in milanskim Interjem. UEFA je pripravljena na vse scenarije, tudi na najslabšega, ki je povezan z morebitno odpovedjo evropskega prvenstva. Euro 2020 bo med 12. junijem in 12. julijem domoval v dvanajstih evropskih državah, odprli ga bodo prav v Rimu, za zdaj pa njegova izvedba vendarle ni ogrožena.
Prvič čez 5 milijard evrov
Kakšne odločitve so sprejeli člani izvršnega odbora, ki jih je Čeferin včeraj zbral v amsterdamskem hotelu NH Collection Grand, in kaj bo danes potrdilo 55 delegatov – po en z vsake nacionalne zveze – na zasedanju kongresa v konferenčnem središču Beurs van Berlage? Izvršni odbor je med drugim potrdil Budimpešto za prizorišče finala evropske lige 2022, Juventusov štadion bo gostil finale ženske lige prvakov 2022, Helsinki in Kazan pa tekmi za evropski superpokal 2022 in 2023.
Uefa beleži stabilno stopnjo rasti prihodkov. FOTO: Delo
UEFA bo potrdila rekordne prihodke v sezoni 2019/20 (glej tabelo), ob tem bo Čeferin razkril načrtovane prihodke za poslovno leto 2020/21, ki bodo višji od zadnjih, ki ne vsebujejo učinkov evropskega prvenstva. Krovna evropska nogometna hiša bo prvič doslej presegla pet milijard evrov letnih prihodkov, kar je skoraj dvakrat več kot denimo skupaj ustvarita Svetovna nogometna zveza (FIFA) in Mednarodni olimpijski komite.
NZS: na Nizozemsko peterica
Včeraj so poleteli proti Beneluksu predsednik NZS Radenko Mijatović, generalni sekretar Martin Koželj in podpredsednik Danilo Kacijan, danes se jim bosta pridružila selektor Matjaž Kek in predstavnik za medije Matjaž Krajnik. V Amsterdamu se bodo zbrali tudi selektorji domala vseh 55 evropskih reprezentanc, tudi Kek bo pričakoval razplet žreba lige narodov, ki jo bodo igrali septembra, oktobra in novembra letos po dvokrožnem sistemu, torej bo vsaka ekipa odigrala – kot lani – po šest tekem.
Slovencem grozi 18.000 km
Možni tekmeci Slovenije v drugi izvedbi lige narodov so znani (glej tabelo). Med njimi ne morejo biti Estonija, Litva in Luksemburg, torej Kek ne bo obiskal Baltika, zato pa mu »grozijo« še daljša in logistično zahtevnejša potovanja. Iz bobna ena se mu nasmiha Gruzija, iz bobna 2 Ciper, v zadnjem bobnu celo trije: Armenija, Azerbajdžan in Kazahstan.
Možni tekmeci Slovenije v ligi narodov so znani. FOTO: Delo
»Saj veste, da ne razmišljam o tekmecih. Letos nas čaka veliko pomembnih izzivov, najprej marčevski in junijski termin FIFA, v katerem želim dobiti čim več informacij s tekem proti močnim ekipam, kakršne imajo Turčija, Albanija in Portugalska, saj ti lahko le te pokažejo morebitne pomanjkljivosti. Če bi bilo možno, bi igral tekmi čim pozneje v tednu zbora, kot denimo ta mesec, ko je šlo za soboto in torek. Tako lahko opraviš dovolj kakovostnih treningov in hkrati preizkusiš več reprezentantov,« je ocenil Kek.
Kljub vsemu si najbrž nihče ne želi skupine, v kateri bi morali Slovenci septembra, oktobra in novembra igrati denimo z Gruzijo, s Ciprom in Kazahstanom, saj bi zgolj v treh gostovanjih preleteli približno 18.000 km! Približno 2000 km do Nikozije, še petsto več do Tbilisija in med 4500 in 5000 do enega kazahstanskih mest. Logistično manj zahtevna bi bila denimo skupina Črna gora, Kosovo, Slovenija in Moldavija.
