Začetek z grenčico z jelenovimi rogovi

Ali kriza sploh lahko ustavi nogometni posel, ki na najvišji ravni cveti kot še nikoli doslej? Na to vprašanje niti najvidnejši svetovni ekonomisti najbrž ne bi dali odgovora, potem ko je nedavno razkritje spet šokiralo. Prihodki angleških prvoligašev od oglaševanja na dresih so v novi sezoni višji za 25 odstotkov in znašajo kar 188 milijonov evrov.

Malo presenetljivo sta na vrhu v družbi Manchester Cityja in Manchester Uniteda tudi Liverpool in še bolj Sunderland (!?), ki od podjetij Etihad Airways, Aon, Standard Chartered ter Invest in Africa iztržijo kar 26 milijonov evrov na leto. Evropski prvak Chelsea je v tej kategoriji povprečnež, saj mu Samsung navrže le 17,6 milijona evrov, medtem ko sodi Arsenal v kategorijo revežev s prihodkom 7,2 milijona evrov.

Zavarovalnice, stavnice, naftni velikani, elektronska podjetja, investicijske in letalske družbe so največji pokrovitelji na nogometnem trgu, saj so na njem najbolj vidni in za ta privilegij, da sodelujejo v najbolj priljubljeni igri na svetu, ne varčujejo. Seveda kaže omeniti, da najmočnejši oglaševalci prihajajo z Arabskega polotoka. Šejki in drugi pomembni Arabci se zavedajo, da je nogomet tudi vstopnica v najvplivnejšo evropsko elito, ki po malem prav tako usmerja denar v ta šport, medtem ko so evropske blagajne velikanov bolj ali manj že prazne. Razen ruskih tajkunov, ki imajo tako kot Arabci velikanske vire naravnega bogastva v plinu, nafti, rudninah ...

Kljub angleški prevladi je klub z najmočnejšim pokroviteljem Barcelona, ki se je še pred dvema letoma otepala oglaševanja na svojem dresu, a so jo v to prisilile razmere na trgu. Pogodba s katarsko fundacijo ji navrže približno 30 milijonov evrov na leto. Največji tekmec Real se bo šele prihodnje leto približal Kataloncem, saj bo avstrijskega spletnega stavniškega velikana Bwin zamenjal letalski prevoznik, kajpak z Arabskega polotoka, Emirates Airline. Vložek bo poskočil za 25 odstotkov, z 20 na 25 milijonov evrov. Emirates so tako rekoč najmočnejši oglaševalci, saj se pojavljajo tudi na dresih Paris St. Germaina, Milana, Asrenala, Hamburga in Olympiakosa. V Italiji ima menda najvišjo pogodbo Inter, ki mu gumarski koncern Pirelli letno namenja 13 milijonov evrov.

Nemški rekorder je Bayern s skoraj 30 milijoni evrov, kolikor mu na leto plača Deutsche Telekom. Zanimivo je, da je v Nemčiji tako prvi oglaševal Eintrach iz Braunschweiga. Leta 1973 se je na njegovem dresu pojavil jelenov rog, ki je zaščitni znak slovite grenčice jägermeister. Da je kljub vsemu čutiti krizo, nazorno kaže odsotnost avtomobilskih velikanov, nekoč največjih oglaševalcev. Med znanimi je zelo viden le še Wolksvagen. Pravzaprav je Wolfsburg njegov »hišni« klub, za katerega prispevajo 20 milijonov evrov na leto.

V primerjavi z velikani se manjši klubi zadovoljijo z drobižem. V Italiji nekaj prvoligašev ne doseže niti 800.000 evrov. Primerljivi angleški prvoligaši iz nižje ravni presegajo dvomilijonski znesek, španski shajajo z drobtinicami kot italijanski.

Trend, ki je najbolj očiten pri velikih klubih, je, da se veliki oglaševalci med seboj povezujejo. Najučinkovitejše so naveze z opremljevalci športne opreme, pri čemer sta Adidas in Nike z naskokom najmočnejša.