Totti pospremil v pokoj Katanca, zdaj pred pokojem sam

Kar težko je verjeti, da bi Francesco Totti po koncu te sezone končal 25-letno kariero v majici Rome. Prav tak scenarij je napovedalo novo vodstvo rimskega kluba in razkrilo, da bo »rimski bog« kljub temu ostal v družini, ki ga je sprejela medse leta 1989. Četudi njegova prihodnost ni povsem jasna, drži le to, da bo sezona 2016/17 zadnja za Tottija v majici Rome.

Kako dolgo kariero je zgradil Totti, razkrivajo značilnosti obdobja, v katerem je vzniknil 40-letni Rimljan. Tedaj sta počasi odhajala legendarna nizozemska nogometaša Frank Rijkard in Marco van Basten, ki se ju spominjajo le še nostalgiki, nato so začeli opozarjati nase poznejši vladarji italijanskega prvenstva Roberto Baggio, Giuseppe Signori in Gabriel Batistuta. Tedanji čas je zaznamoval tudi slovenski selektor Srečko Katanec, ki je osvajal lovorike v majici Sampdorie. Do ene se je dokopal prek tedaj 17-letnega Tottija. Totti in Katanec sta 16. 12. 1993 začela četrtfinalno tekmo italijanskega pokala na rimskem Olimpicu, ki se je končala z zmago gostov po enajstmetrovkah, a jih ni izvajal nihče od njiju, saj sta ju trenerja Carlo Mazzone in Sven-Göran Eriksson zamenjala le nekaj minut pred koncem rednega dela ... Sampdoria je nato osvojila pokal, Katančeva gležnja pa sta zdržala le še dve tekmi – četrtfinale pokala z Interjem in 28. kolo serie A na gostovanju pri Cagliariju.

Totti in Katanec sta 24 let pozneje v različnih položajih. Ljubljančan je sprejel trenerski izziv, ta čas se pripravlja za junijski izziv Slovenije z Malto. Rimljan je torej na nek način pospremil v pokoj Srečka Katanca, odtlej je napisal pravo zgodbo o uspehu na igrišču in ob njem, postal je eden največjih mojstrov v zgodovini italijanskega nogometa in oženil eno najlepših deklet na »škornju«. Poroko Tottija z Ilary Blasi so leta 2005 neposredno prenašale številne televizijske hiše, dogodke njune družine, ki sta jo obogatila s tremi otroki (Cristian, Chanel, Isabel), Italijani spremljajo, kot so nekoč Otočani družino Beckham.

Francesco je vendarle najmočneje opozoril nase na igrišču. Še sreča, da ga je Gildo Giannini, eden od trenerjev v Rominih mlajših selekcijah, rekrutiral v akademijo najbolj priljubljenega kluba v Rimu, saj so ga želeli zvabiti v svoje vrste tudi pri Laziu. Totti je bil »rojen za rimskega kralja«, kot so ga poimenovali v italijanskih medijih, njegov otroški idol je bil tedanji Romin kapetan Giuseppe Giannini. Že v osnovni šoli je igral nogomet s starejšimi fanti, prav na šolskem igrišču ga je opazil eden od Rominih skavtov. Po treh letih v akademiji ga je poslal v ogenj v majici članov trener Vujadin Boškov, in sicer 28. marca 1993 na gostovanju v Brescii. Carlo Mazzone ga je umestil v udarno enajsterico »sinov volkulje«, odtlej je šla Tottijeva kariera le še navzgor, potem ko je zabil prvi gol 4. septembra 1994 proti Foggii.

Totti je nanizal okroglih 250 golov v serie A. Četudi je le proti koncu kariere igral kot eden od napadalcev, v hrbet gleda zgolj legendarnemu Silviu Pioli, ki je blestel v romantičnih nogometnih časih okrog 2. svetovne vojne. Prav vsi Romini trenerji so stkali v svojo strategijo ključno vlogo Tottija, pri čemer niso bili izjema niti Mazzone, Zdenek Zeman, Fabio Capello, Luciano Spalletti in Rudi Garcia. »Totti je pravi umetnik v nogometu, resnična številka 10,« je zatrdil nekdanji Uefin predsednik Michel Platini, še ena nekdanja »desetka« Diego Maradona je leta 2004 zatrdil: »Totti je trenutno številka 1 na svetu!«

Med vsemi nogometaši, ki so v karieri igrali le za en klub, premore več nogometnega znanja le Barcelonin čarovnik Lionel Messi. Baresi, Bergomi, Carragher, Puyol, Maldini in Scholes so bili odlični nogometaši, še boljši je bil Ryan Giggs, toda Totti je Totti. Na vrhuncu moči ga je neuspešno vabil v svoje vrste tudi najbogatejši na svetu. »Leta 2004 bi lahko dobil vodilno vlogo v Realu, toda srce je premagalo denar, nobena lovorika ne bi mogla zamenjati ponosa v Rimu,« je razkril Totti. Tudi zavoljo tega je ostal pri enem naslovu italijanskega prvaka – leta 2001 je s »scudettom« ustavil čas v »večnem mestu«, Romini navijači so tedaj dobesedno zasedli Rim in viseli z vseh spomenikov, kipov in vodnjakov ... Kdo ve, ali bi se kakšno od kar osmih (!) drugih mest Rome v nadaljnjih sezonah spremenilo v naslov prvaka, če bi italijanske oblasti dosledno spoštovale ugotovitve preiskovalcev v aferi »Calciopoli« ... Kljub temu je Totti prinesel »azzurrom« pravo veselje leta 2006, ko je bil udarni član enajsterice, ki je pokorila svet na mundialu v Nemčiji. Tedanji rod Italije, ki je bil osmoljenec eura 2000, je na poti do nogometnega Mont Everesta nazadnje izgubil 9. oktobra 2004 v Celju, ko so zmleli Tottija in soigralce izbranci Braneta Oblaka z golom Boštjana Cesarja.