Tiskane izdaje
Maribor – Približno 5000 vijoličastih privržencev v Ljudskem vrtu z razpletom derbija 11. kola 1. SNL z Domžalami (1:1) ni bilo zadovoljnih. A posebej razočaranih tudi ne. Mariborčani so bili veliko boljši, Domžalčani z bravuroznim vratarjem Nejcem Vidmarjem na čelu pa srečnejši. Če je kdo potešil nezadovoljstvo Mariborčanov, so ga Zavrčani s senzacijo v Stožicah, kjer so končali Olimpijin niz sedmih zmag (0:2).
Je privržence vijoličastih že zajela apatija, so se spraševali številni, ki dobro poznajo tudi bolj vroče in neprijetne trenutke v Ljudskem vrtu. A včeraj ni bilo slišati veliko kritik ali žvižgov, četudi točka ni bila tisto, kar so pričakovali. Sloves za tekmece neprijetnega Ljudskega vrta, kadar so domači nogometaši potrebovali pomoč, je včeraj izginil. Kdo ve kam?
Pod Kalvarijo se je plesalo po Vidmarjevih taktih. Ljubljančan iz osrčja glavnega mesta (Poljan) je kljub soudeležbi (skupaj z Gabrom Dobrovoljcem) pri vodilnem golu Marcosa Tavaresa v drugem polčasu na golovi črti uprizarjal čudežne obrambe. Jeanu-Phillippeu Mendyju je dvakrat preprečil veselje, enkrat Tavaresu.
»Pri golu sem imel prste vmes, ampak s točko moramo biti zadovoljni. Pošteno povedano z veliko točko. Imel sem tudi obilo sreče, drugič je morda ne bom imel,« je dejal junak mariborskega dvoboja, ki je potrdil vijoličasto krizo. Še posebej v prvem polčasu so bili Mariborčani nenevarni pred Vidmarjevimi vrati. Trener Krunoslav Jurčić je za nemoč krivil tudi neprimerno vzdušje.
»Vzdušje ni bilo takšno, ki bi povleklo igralce. Nad negativnim vzdušjem sem bil presenečen. Potrebovali smo podporo navijačev, da bi z golom odvrgli utež, s katero smo igrali vso tekmo. Igralcem sem dejal, da naj ne poslušajo tribun, naj samo igrajo. S podrobnostmi v igri pa nisem bil zadovoljen, želel sem več agresivnosti. Ne iščem izgovorov, ampak ni mogoče dobiti tekme ob takšnih obrambah vratarja. Mi točke potrebujemo, če se želimo čim prej vrniti v vrh,« je bil bogat v besedah Zagrebčan, ki očitno še ne ve, kako se odzivajo mariborski navijači, ko so resnično besni. Včeraj so bili daleč od tega, resda pa niso bili kdo ve kako zadovoljni. A takšne podpore bi si želelo vsako moštvo, ki izgublja in igra neprepričljivo kot Mariborčani v zadnjem obdobju.
Domžalčani so svojo priložnost za poln plen izpustili v prvem polčasu. Imeli so veliko prostora, a ga niso izkoristili, zadnja podaja je šla v nič. »Bili smo kakovostni v postavitvi in prehodih v napad. Z natančnejšo podajo bi lahko naredili več, zabili gol,« je dejal gostujoči trener Luka Elsner in pošteno priznal, da so v drugem polčasu preživeli. »Nad vodo nas je držal reprezentančni vratar. Vesel sem točke, še posebej, ker smo bili v drugem polčasu v izgubljenem položaju. Vrnili smo se med žive. To so stvari, ki jih v Ljudskem vrtu potrebuješ za točko.«
Mariborčani so se trudili, imeli premoč, nizali akcije, a nekaj je manjkalo. Morda tudi boljše menjave trenerja, ki je presenetil že s prvo. Dareta Vršiča je zamenjal z 20-letnim novincem Markom Jankovićem. Z njo ni dosegel ničesar. Druga, vstop Damjana Boharja, je bila pričakovana, a bržkone krepko prepozna.
»Želeli smo dvigniti ritem igre in Janković je bil na klopi edini tip igralca z posamičnimi odlikami. Upali smo na njegovo prodornost. Druge menjave? Lahko bi se pogovarjali o tem, da igralec vstopi v igro v 60. ali 70. minuti,« je Jurčić poskušal prepričati, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči. In predvsem pravilno. Ni bil uspešen. Tudi zadnji poskus z aktiviranjem »kaznjenca« Daliborja Volaša je bil neposrečen. Menjal je najnevarnejšega Mariborčana Mendyja, čeprav so gostitelji potrebovali gol, napadalca več in ne enega manj.
Jurčić je vendarle postavil piko na i. »Nekaterih stvari ne moremo preskočiti, v nogometu obstajajo zakonitosti in ne glede na položaj moramo imeti svojo vizijo ter vztrajati. Moramo živeti pod pritiskom.«
