Tiskane izdaje
Ljubljana – Stožiški 4:1 za zeleno-bele še skeli vijolični nogometni tabor, toda jutrišnji jubilejni, 10. ligaški derbi med Mariborom in Olimpijo v Ljudskem vrtu, bo usodnejši za Ljubljančane. Mariborski izzivalci na lestvici zaostajao štiri točke in imajo tekmo več (26:30). Pod taktirko glavnega sodnika Darka Čeferina se bo dvoboj začel ob 18. uri.
Pod Kalvarijo se obeta spektakel in odprta tekma za vse ali nič. Devet golov skupaj sta prinesla zadnja dva derbija, več kot vseh sedem prejšnjih. Pod drobnogledom bosta tudi oba trenerja, domači Darko Milanič, ki favorizira izhodiščno postavitev 4-4-2, in gostujoči Dušan Kosič, ki v zadnjem obdobju stavi na 4-2-3-1. Toda glavna vloga bo pripadla nogometašem. Delova izbira verjetnih začetnih enajsteric in ocena igralcev po igralnih položajih je prinesla naslednji izračun:
Jasmin Handanovič – Ermin Džafič (1:0): Izkušnje, zrelost, avtoriteta ter tudi vratarska tehnika so prednosti stebra vijolične obrambe. Mladi Ljubljančan je sicer eno od najprijetnejših odkritij sezone, a Handanoviču še ni konkurenčen. Oceno ne bi spremenila niti morebitna uvrstitev Aleksandra Šelige v zeleno-bela vrata.
Martin Milec – Boban Jovič (0,5:0,5): Reprezentančna tekmeca sta tako rekoč enakovredna. Prednost Mileca so odlične telesne sposobnosti, Jovičeva nekoliko večja prvoligaška kilometrina, zaradi katere ima nekaj več zaupanja tudi pri selektorju Tomažu Kavčiču.
Dejan Trajkovski – Erik Salkič (1:0): Prvi se z bliskovito hitrostjo prebija med vodilne igralce na svojem položaju (levi bočni). Salkičeva slabost je, da ni v formi, zarasdi česar mu je trener Kosič v nekaj minulih tekmah namenil tudi rezervno vlogo. Njun dvoboj bo eden od najbolj vznemirljivih. Kdo bo komu večkrat pobegnil in kdo bo natančnejši pri podajah?
Aleksander Rajčevič – Sreten Sretenović (0,5:0,5): Oba imata avtoriteto v moštvu, a tudi približno enake slabosti – sta med počasnejšimi igralci. Rajčevič je spretnejši v prebiranju igre, Sretenović je močnejši v dvobojih.
Arghus – Milan Anđelkovič (0:1): Brazilec v vijolični obrambi je v igri še kar spodoben in zanesljiv, toda Ljubljančan ima odličen občutek za gol iz prekinitev, zaradi česar je drugi strelec Olimpije.
Goran Cvijanovič – Blaž Božič (0,5:0,5): Po slovesu in izkušnjah je Goričan, ki je povrhu še nevaren za gol, v prednosti. Božičeva adut je agresivna igra, ki je, če jo bo lahko nadziral, lahko pomembna v onemogočanju vijolične igre.
Aleš Mertelj – Dalibor Radujko (0,5:0,5): Brez obeh vodilnih ligaških zadnjih zveznih igralcev si ni mogoče zamisliti začetnih enajsteric. Gorenjca odlikuje visok ritem igre skozi vso tekmo in nepopustljivost, Primorca spretnost pred vrati, ki mu jo lahko zavidajo tudi strelci.
Dejan Mezga – Matic Fink (1:0): Ali sploh je kaj, v čemer je Ljubljančan kos najučinkovitejšemu mariborskemu Hrvatu?
Agim Ibraimi – Davor Škerjanc (1:0): Makedonski Albanec se prebuja, zabija pomebne gole, a po malem je z mislimi že v Bragi. Tehnično »brkinskega Messija« prekaša, tekaško pač ne. A v prednosti je predvsem zaradi pozitivne nesramnosti, tudi nadutosti.
Marcos Tavares – Dare Vršič (0:1): Najboljši proti najboljšemu, če bi upoštevali minulo in to sezono. Tavares sicer dviguje formo, Vršičeva je na visoki ravni že ves čas. Odločilna pa je vendarle učinkovitejša levica ljublajnskega virtuoza.
Dalibor Volaš – Filip Valenčič (1:0): strelska statistika pove vse – 5:0.
Darko Milanič – Dušan Kosič (1:0): Všečnost mariborske igre je v senci učinka. Ljubljanska ima kljub slabši formi igralcev jasno izraženo filozofijo. Milanič uveljavlja pragmatično igro z veliko ritma, Kosič romantično in pogosto predvidljivo. Maribor igra v globino in širino, Olimpija samo v širino.
Skupaj: Maribor : Olimpija 8:4.
Bodo Koprčani končali niz devetih tekem brez poraza velenjčanov?
Domžale: Domžale – Mura (sobota, Slavko Vinčič, 15): Domžalčani v svojem slogu še kar seštevajo manjkajoče, toda udarna zasedba je že skoraj popolna. Goričani so se ujeli v zanko njihove »oslabljenosti«, toda Sobočani brez prvega strelca Nusmirja Fajića že vedo, da so novi član družbe strelcev s 100 in več ligaškimi goli Damir Pekič, Mitja Zatkovič, Dalibor Teinović, Tadej Apatič, Mario Lucas Horvat in drugi spet pripravljeni za prodor v vrh. In Domžalčani bili bi zreli tudi za vrh, če bi bili med zdravimi še Ivan Knezović, Marko Drevenšek, Slobodan Vuk. Soboške idile je bilo konec minulo nedeljo. Je za trenerja Anteja Šimundžo in pod njegovim vodstvom prebujene igralce po debelih kravah napočilo obdobje suhih krav?
Velenje: Rudar – Luka Koper (Matej Jug, 16): Polfinalna pokalna bitka z Goričani je Velenjčanom vzela precej živcev in moči, toda Rudar ima zavidljivo dolg igralski kader, ki se je povrhu že uglasil s tekaško vizijo Milana Đuričića. Prebudil se je še zadnji »zaspani« dragocen kamenček v uspešnem mozaiku, Damjan Trifkovič, kar za goste iz Kopra ni prijetna vest. Ampak kdo ve, morda pa bo veteran Milan Osterc – s trojčkom proti Nafti je presegel sto golov (102) – uprizoril še en strelski šov.
Lendava: Nafta – Hit Gorica (Emir Huselja, 18): Pošteno razredčena lendavska zasedba je v najbolj kritičnem obdobju sezone. Uspešno jo bodo prebrodili, če bodo do konca prvega dela sezone osvojil vsaj tri točke. Toda to še zdaleč ne bo lahko dosegljiva naloga. Goričani, Domžalčani, Velenjčani, tako se nizajo naslednji lendavski tekmeci, potem pa bodo za konec igrali še tekmo sezone – s Kranjčani.
Kranj: Triglav – CM Celje (nedelja, Mitja Žganec, 14): Gol ali točka sta že kar uspeh, zmaga pa izjemen podvig. To je kranjska realnost, ki ji je treba dodati še eno: moštvo sploh ni tako mlado. Celjska pokalna sedmica je za gostitelje grozljivo sporočilo, čeprav je tudi res, da je v tej sezoni izkupiček polovičen: v Celju na prvenstveni tekmi so bili boljši Kranjčani, na pokalni v Kranju pa Celjani.
