Zeleno luč za selitev v Posavje je prižgal tudi Matjaž Kek

Ljubljana – »Ni bilo naključje, res pa je, da sem potreboval kanček sreče,« je atraktiven gol, vreden zmage Krškega z 1:0, opisal junak posavskega moštva Filip Dangubić. Eden od številnih južnih sosedov v 1. SNL ima v nogah nadarjenost, ki dviguje konkurenčnost in kakovost. Zagotovo ne sodi med igralce, ki odžirajo minute slovenskim fantom.

Občasni televizijski komentator, trener in bivši nogometaš Stane Bevc je 21-letnega Rečana iz mestnega predela Zamet označil za napadalca, ki ima odlike za močnejše klube v Sloveniji. Spektakularen gol s pol volejem, s katerim je odločil zmagovalca dvoboja z Rudarjem s približno 25 m, je bil mojstrovina, vredna prestopa v boljši klub. Toda 21-letni »otrok« Rijeke ni neučakan, dobro se zaveda, da ena lastovka še ne prinese pomladi.

»Slovenska liga je zanimiva, izenačena, ustreza mi in je odskočna deska za preboj v višji razred. Vsakdo lahko premaga vsakega. Pomembno je, da igram in nabiram izkušnje,« je povedal posojeni nogometaš Rijeke, ki upa, da bo z igrami v SNL prepričal tudi Matjaža Keka na klopi vodilnega moštva hrvaškega prvenstva.

Toda so oči našega nekdanjega selektorja sploh usmerjene v SNL? »Zagotovo so. Nazadnje je klub presodil, da je Krško odlična izbira. Kek je prižgal zeleno luč, saj je vedel, da ima odličnega trenerja,« je razkril še eden od nogometašev Rijeke, ki se v matičnem klubu ne more prebiti v prvo moštvo.

»Mislim, da ta trenutek ni nobenega Rečana v moštvu. Zakaj jih ni? O tem ne morem presojati in o tem ne smem govoriti,« se je ustrašil, da ne bi povedal preveč in se raje usmeril v okolje, kjer ima ob sebi vse, kar si želi. Tudi hudega tekmeca v napadu in enega od najbolj nadarjenih slovenskih napadalcev Martina Kramariča.

»Odličen je, sijajno se ujameva in še dve leti mlajši je. Vrhunski talent je,« je označil vijoličnega Belokranjca, s katerim delita naziv najboljšega strelca Krškega s po tremi goli.

Dangubić je že minulo sezono igral v SNL, a za Krko. »Tu mi je bolj všeč, ker sem napadalec. Pri Krki sem igral v zvezni vrsti ali na bočnem položaju. V mlajših kategorijah sem bil vseskozi napadalec in strelec,« pravi o tem, zakaj je v Posavju srečnejši kot v osrčju Dolenjske, o tem, ali daje prednost Olimpiji ali Mariboru, pa je brez pomislekov odgovoril takole: »Olimpija mi je bolj pri srcu.«

A brez Maribora v Filipovem življenju ne gre, povezan je preko očeta Bobana, nekoč mladinca Rijeke in zdaj zdravnika pri Rijeki. »Občasno je anesteziolog v mariborski bolnišnici,« je razkril mladi nogometaš, najstarejši od treh otrok iz zdravniške družine, saj je mati Arijana stomatologinja. Ima še dve sestri, 15-letno Niko in 9-letno Lano. Njega medicina ne zanima, po športni gimnaziji se je odločil, da bo okusil profesionalni nogometni kruh. »Ničesar ne skrivam, nogomet je na prvem mestu. In ta trenutek tudi edina stvar, ki me zanima in osrečuje,« je povsem osredotočen na to, da bi bil uspešen v nogometu in s Krčani. »Mislim, da smo lahko še višje na lestvici od 7. mesta,« je končal v tekmovalnem slogu.