Ljubljana – Najboljši, najbogatejši in daleč najvplivnejši klub na Apeninskem polotoku se nahaja pred zgodovinskim izzivom. Prvič v bogati zgodovini Juventusa se Torinčani realno borijo za trojno krono. »Juve« bo odprl osemdnevni izziv z drevišnjo povratno tekmo polfinala lige prvakov z Monacom, ki ga je prejšnji teden zmlel v kneževini z 2:0.
Težko je verjeti, da lahko Juventus v pičlih osmih dneh osvoji več kot kadarkoli prej v 119-letni zgodovini največje športne inštitucije na »škornju«. Ob pogledu na vitrino, v kateri sije 32 naslovov italijanskega prvaka, 11 naslovov pokalnega zmagovalca, dve zmagi v ligi prvakov ('85 in '96) in še 15 drugih lovorik, si je težko predstavljati, da je lahko še veliko bolje. Prav to lahko doseže od danes do naslednje srede Juventus, ki v zadnjih mesecih deluje v popolni koliziji s svojim vzdevkom »stara dama«.
Trener Massimiliano Allegri ima namreč na voljo po dva igriva aduta na slehernem igralnem položaju, kot bi vodil kakšno hokejsko ekipo, ne pa nogometni klub. Podobno razkošje krasi le madridski Real, zato ni presenetljivo, da v boju za finale lige prvakov najbolje kaže prav vodilnima kluboma v Italiji in Španiji. Allegri je konec tedna poslal nad Torino le tri nogometaše, ki so prejšnji teden zmagali v Monte Carlu – branilca Leonarda Bonuccija ter napadalca Paula Dybalo in Maria Mandžukića, v drugem polčasu so zaigrali še Sandro, Miralem Pjanić in strelec odločilnega gola za končnih 1:1 Gonzalo Higuain. Argentinec je zagotovil Juventusu zlata vredno točko v 92. minuti tekme. Juve je namreč tri kola pred koncem prvenstva ohranil 7 točk prednosti pred Romo, s katero se bo meril v nedeljo in si lahko posledično privošči tudi poraz. Če bi ostalo pri vodstvu Torina, bi šlo za prednost 6 točk, ki bi se lahko v nedeljo stopila na 3 točke, kar ne bi dobrodošlo pred finišem sezone.
Juventus bi moral igrati finalno tekmo pokala z Laziem 2. junija, a ga bodo Italijani prestavili na 17. maj, če bo Juve preskočil Monaco. To pomeni pičle tri dni po derbiju z Romo, ki bo sledil drevišnjemu intenzivnemu večeru z atletsko grajeno zasedbo iz kneževine. Na srečo Italijanov bi lahko imeli težje noge vendarle Francozi; njihov trener Leonardo Jardim namreč konec tedna ni namenil počitka svoji zasedbi. Monaco nestrpno pričakuje svoj prvi naslov francoskega prvaka po letu 2000, ko sta mu gledala v hrbet PSG in poznejši serijski prvak Lyon. Dve tekmi prek koncem prvenstva mu kaže zelo dobro in pravo presenečenje bi bilo, če ne bi končal pred PSG in Nico.
V Torino brez bele zastave
»Ritem je hud, toda nismo se vdali. Prvo tekmo smo izgubili le zavoljo Gigija Buffona in klinične učinkovitosti Juventusa v dveh akcijah. Tudi v Torinu bomo poskušali zabiti prvi gol, po katerem bi se vrnili v boj za finale,« je zatrdil Jardim, ki je prispel v Italijo brez bele zastave. Logično, Monaco nima česa izgubiti, le napiše lahko novo pravljico. Tudi Allegri se zaveda, da potnik v Cardiff še ni znan. »Monaco premore tako veliko talenta, da lahko spravi v težave prav vsakogar v Evropi. V nogometu nikdar ne veš, kaj te čaka na tekmi, zato bomo igrali, kot bi ne bi imeli prednosti 2:0,« je zatrdil Italijan, nato pa navrgel nekaj kadrovskih ugank: »Igrala bosta dva od trojice Marchisio-Khedira-Pjanić in eden od dvojca Barzagli-Cuadrado.«
Bomo videli, ali bo prišlo do malo verjetne senzacije. Na štadionu Juventusa bodo pričakovali deveti preboj v finale LP – po letih 1973, 1983, 1985, 1996, 1997, 1998, 2003 in 2015 –, Monaco svojega drugega doslej, potem ko je leta 2004 priznal premoč Joseju Mourinhu in njegovemu Portu. In, ne nazadnje, finalista si bosta razdelila dodatnih 26,5 milijona evrov (plus večji del marketinškega kolača), česar ne bi bilo pametno zamuditi.
Stavnice že imajo mnenje: evro, vložen na napredovanje Juventusa, bi stavcu prinesel pičlih 1,03 evra.