Zlatko Zahović in Darko Milanič sta bila tudi strelovod

Ljubljana - Glavnih tvorcev nogometnih podvigov Maribora – športnega direktorja Zlatka Zahovića in trenerja Darka Milaniča – že tretji teden ni v Ljudskem vrtu. Kdo bo nasledil izjemno uspešen dvojec (brez naziva vršilec dolžnosti), je tudi v obdobju izolacije kljub vsemu ena najvznemirljivejših ugank za vijolične privržence.

»O izboru novega športnega direktorja in preostalih kadrovskih zadevah: ko bodo zadeve jasne in pravšnje za javnost, vas bomo obvestili in predstavili celovit projekt,« pravijo odgovorni v Ljudskem vrtu.

Toliko so doslej iz štajerskega nogometnega hrama športno javnost obvestili o tem, kako se lotevajo najzahtevnejšega projekta, odkar je leta 2007 športno politiko v svoje roke prevzel Zlatko Zahović. V štajerskem nogometnem hramu so sicer tako kot drugje delovne dejavnosti omejene.

»Ob izbruhu pandemije so bili prekinjeni skupni treningi članskega moštva in tudi v nogometni šoli. Igralci so dobili individualni program dela, ki bo veljal do danes,« je še ščepec podrobnosti iz tabora slovenskega prvaka, ki se je tako kot preostali prvoligaši v minulih tednih ukvarjal tudi z urejanjem dokumentacije za pridobitev tekmovalne licence.

Športni del kluba zaenkrat ostaja v vajetih v. d. trenerja Saše Gajserja in Oliverja Bogatinova, ki bosta danes dala nova navodila igralcem, kako ohranjati in vzdrževati telesno moč. Ob upoštevanju zdravstvenih zahtev ob izbruhu pandemije: samoizolacije, omejitve socialnih stikov in prepovedi potovanj.

Brez pritiskov ulice

Ni dvoma o tem, da je koronavirus nehote »pomagal« tudi vodilnim možem projekta pod Kalvarijo, kjer so se tik pred izbruhom pandemije pošteno zatresli temelji uspešne zgodbe. Predsednik kluba Drago Cotar, drugi člani izvršnega odbora in pokrovitelji si bodo lahko vzeli čas in bodo lahko brez zunanjih pritiskov vlekli poteze, ki bodo usodno vplivale na nadaljnjo vijolično prihodnost.



Položaj, v katerem so se znašli ključni odločevalci vijoličnega ustroja, ni preprost. Tako rekoč trinajst let so »le« potrjevali (prikimavali) Zahovićevim slabim in dobrim kadrovskim in športnim načrtom, skrbeli za denarno vzdržnost in upali, da bodo športni podvigi trajali in trajali ter še bolj utrjevali finančno samozadostnost. In še bolj dvigovali življenjski standard vseh.

Zahovićev »nadjaz« jim je pri tem šel na roko, saj je bil namreč dober za vse in v vsem, tudi v slabem. Bil je strelovod, ko je šlo slabo, in junak, ko se je zmagovalo. Predvsem se je vedelo, kdo je najodgovornejši. In drži, Zahović je kriv in s tem najbolj odgovoren, da je Maribor postal ne slab, temveč zastarel.

Prvak v valovih

Maribor je v samostojni Sloveniji osvojil petnajst naslovov prvaka, to je več kot vsi drugi skupaj (13). Preteklost tudi razkriva, da jih je osvajal v valovih in da je bila pot – ali vrnitev – na vrh dolga ter z vmesnim zastojem. Prva Mariborova in do prvega naslova najboljšega v državi je trajala šest let (od 1991 do 1997), druga leto manj (od 2004 do 2009). V prvem valu je nanizal sedem naslovov, v drugem, Zahovićem, je bil prvak osemkrat. Izhodišča pa se korenito razlikujejo. Maribor je bil prej berač, zdaj je (še) bogataš. Tekmeci pa bodo še revnejši.