Zmagovalna Olimpija: mladi za ritem, stari za pamet

Ljubljana – Kdor s prefinjenim strelom zabije gol s prostega strela, je mojster. Mar junak soboškega derbija Damjan Trifković sodi v presežno kategorijo, potem ko je prvemu golu dodal še mojstrskega drugega za drugo Olimpijino ligaško zmago v tej sezoni?

Bojan Prašnikar in Milan Đuričić, oba bivša trenerja Rudarja, v 25-letnem Velenjčanu nista videla igralca dodane vrednosti. Po njunih zahtevnih merilih bodisi ni imel dovolj moči bodisi zrelosti. A v Fazaneriji je presodil na tak način, kot zmorejo le najboljši. Goli s prostega strela so namreč vedno večja redkost tudi na najzahtevnejši scenah, še posebej, ko gre za tehnično odlično izpeljan strel in ne zgolj projektil izstreljen »na pamet«.

»Rekel sem, da zmorem. Lahko bi strel prepustil Omladiču, toda imel sem dober občutek. Pri tem, kdo bo izvajalec, ni bilo nobenega prepira ali že vnaprej določenega strelca. Te zadeve se urejajo na igrišču, v tistem trenutku in dokaj spontano. Ni šlo za postavljanje hierarhije, morda bo drugič streljal nekdo drug,« je Damjan pojasnil, zakaj je dobil priložnost za izvedbo prostega strela, čeprav za desničarja položaj rahlo desno od sredine ni bil najbolj idealen. Praviloma z desne streljajo levičarji.

Zmagovalni gol je bil zlata vreden. V zeleno-beli ekipi se je že pošteno naselil strah. Pritisk javnosti in navijačev po toplo-hladnih predstavah je bil razmeroma oster, česar zvezni igralec iz Velenja pred prestopom k Olimpiji ni občutil.

»Ne bom rekel, da se nisem ustrašil, toda pritisk sem pričakoval. Ampak z njim sem se sprijaznil tisti trenutek, ko sem se odločil, da odidem iz Rudarja. Pri njem sem preživel 17 let in napočil je trenutek za nov, zahtevnejši korak v moji karieri. Da je Olimpija povsem druga zgodba kot Rudar, je logično. Navijači in mediji zahtevajo zmage,« se je že navadil na razmere v Ljubljani, kjer pa ne biva. Na treninge se vozi iz Velenja.

»Saj večinoma treniramo v Duplici pri Kamniku in mi pot ne vazme preveč časa. Kar nekaj nas je, ki se vozimo skupaj, tako da ni težav. Če bi trenirali v Ljubljani, bi se bržčas preselil,« je dejal Trifković, ki v zeleno-belem dresu igra v nekoliko drugačni vlogi, kot je v Rudarjevem. »Igra bližje tekmečevi mreži mi bolj ustreza,« je priznal zvezni igralec s prefinjenimi potezami, ki je zelo gibljiv, manjka mu le hitrosti.

V Fazaneriji je bil v ljubljanski zasedbi eden od najstarejših ali bolj izkušenih, skoraj je bil veteran. »Nisem star, sem pa veliko bolj izkušen v primerjavi z drugimi. Sicer nisem zaveznik mladih za vsako ceno, ampak za simbiozo med mladimi in izkušenimi. Prvi igri dajejo ritem in moč, drugi zrelost in pamet. In tudi pritisk mora biti,« je bil Damjan slikovit in dodal, da bo sobotni derbi z Mariborom specifičen. »Naboj bo poseben, pritiski navijačev pa so lahko le v spodbudo. Odvisno je le, kako se bodo posamezniki z kosali z bremenom. Če bomo uveljavili svojo filozofijo in igro, bo vijoličnim trda predla,« se je Trifković že zazrl k prvemu ligaškemu vrhuncu sezone.