"Proti vijoličnim imam odlično statistiko, čeprav nanjo ne dajem veliko," je otrok najuspešnejšega avstrijskega kluba, zeleno-belega Rapida, navijačem Olimpije dal spodbudno sporočilo, mariborskim pa dal vedeti, da po njegovih žilah teče zelena kri tudi v Ljubljani. Dunajski derbiji med Rapidom in vijolično Austrio so med najstarejšimi v Evropi in imajo veliko zgodovinsko težo tudi v svetovnem merilu, slovenski je še mlad po letih in številu tekem.
Milanič za rezultat, Barišić za igro
V Ljudskem vrtu se bosta pomerila različna igralna koncepta, mariborski tekmovalno-obrambni in ljubljanski napadalni. Tako ju namreč opredeljuje Barišićev pogled na igrišče, na katerem Maribor v veliki meri pooseblja Milaničevo igralsko kariero.
"Spominjam se ga kot odličnega branilca, trdega, toda izrazito moštvenega igralca. Imel je velik vpliv. Njegovo trenersko razumevanje igre je povezano z njegovo igralsko vlogo. Izhaja iz organizirane obrambe, v napadalnem delu igre so v ospredju bliskoviti nasprotni napadi, polkontre. Moj način, ki ga želim uveljaviti, je nekoliko drugačen. Želim, da Olimpija igra napadalno in tudi privlačno. Vedno želim zmagati, ampak s slogom, da se igra in uživa," je Barišić izpostavil nogometne razlike v primerjavi z Milaničem in poudaril, da starejšega kolega, pravzaprav dobrega znanca, s katerim sta se velikokrat srečevala že prej in opravila veliko pogovorov, neizmerno spoštuje.
"Zelo, zelo ga cenim. Osvojil je veliko lovorik, izjemno uspešen je v vlogi trenerja. Imel je odličnega učitelja v Ivici Osimu, od katerega se je res imel kaj naučiti," je Dunajčan hrvaško-srbskega (oče-mati) porekla, ki ga v pogovoru v srbsko-hrvaškem jeziku izdaja izrazito avstrijski naglas, poudaril, kako pomembno je, kdo je mentor in vzornik.
"Samo v mlajših kategorijah in na začetku članske kariere, ko sem bil še najstnik, sta me vodila trenerja iz nekdanje Jugoslavije, Otto Barić in Vlatko Marković, a to še ne pomeni, da sem trener germanskega sloga. Tega ni več, tudi Nemci težijo k igri, stojijo zelo visoko, podobno kot Španci, ki sicer igrajo še z več presinga," se je dotaknil trenerskih slogov Barišić, na igrišču vendarle uspešnejši pri zbiranju lovorik od Milaniča. Kot igralec je osvojil štiri naslove avstrijskega prvaka in enega pokalnega, Milanič je bil v dresu Sturma v letih od 1993 do 2000 dvakrat državni prvak in trikrat pokalni.
Najlepša tekma je takrat, ko predstaviš najboljše s treninga
Za Barišića ni dvoma o tem, kdaj je njegovo moštvo najboljše. "Najlepša tekma je tista, ko na njej ekipa predstavi vse najboljše s treninga," je pogled, ki sodi že v kategorijo romantike, in ima v sodobnem nogometu sila malo sledilcev. A romantike v nogometu že dolgo ni več, šteje le rezultat.
Po dobrem mesecu na Olimpijini klopi je Barišić uspešen, tudi v obeh ligaških spodrsljajih, nedoločenih izidih v Stožicah z Gorico (2:2) in Krškim (1:1), je videl pozitivne stvari. Pozitiven pa je tudi njegov trenerski izkupiček z Milaničem, s katerim sta se v vlogi trenerjev Rapida in Sturma merila v sezoni 2013/14 in eno tekmo v naslednji. Nato je Milanič odšel v Anglijo k Leedsu. Dve tekmi je zmagal, dve igral neodločeno in eno izgubil. Toda drži tudi, da je bil Milanič uspešnejši v igralskih dvobojih: 12 tekem sta bila tekmeca, 6 jih je zmagal Milanič, 4 Barišić.