Zvezdnikov le za vzorec, drame v izobilju

Nedelja prinaša zanimiva polfinalna dvoboja v Kairu. Nigerija lovi četrti naslov, drugega v šestih letih.

Objavljeno
13. julij 2019 08.00
Posodobljeno
13. julij 2019 08.00
Nigerijski selektor Gernot Rohr je iz skupine neuveljavljenih posameznikov ustvaril močno nogometno enoto. Foto AFP
Kairo - Čudna je zgodovina Nigerije na afriškem prvenstvu. Z zlato generacijo je bila prvak le enkrat, leta 1994, zdaj se ji s precej neznanim moštvom obeta že drugi naslov v šestih letih. Na splošno je pokal narodov v Egiptu pokazal krizo tradicionalnih sil, na drugi strani pa vzpon malih nogometnih dežel, kakršna sta bila presenetljiva četrtfinalista Madagaskar in Benin. To bi lahko pomenilo korak v pravo smer.

Senegal – Tunizija (18) in Nigerija – Alžirija (21) sta nedeljska polfinalna para 32. afriškega prvenstva v Kairu. Dva klasična spopada med črno podsaharsko Afriko in arabskim Magrebom.

V igri za afriškega prvaka so Nigerija, Senegal, Alžirija in Tunizija.

Nigerija še zdaleč nima zvezdnikov, kakršni so bili v 90. letih.

Selektor Gernot Rohr stavi na organizacijo in disciplino.


Gostitelji so si več obetali od domače reprezentance z zvezdnikom Mohamedom Salahom, vendar je Egipt presenetljivo izpadel že v osmini finala z Južno Afriko. Evropski prvak Liverpool bo imel vseeno svojega aduta v polfinalu, Sadia Maneja iz Senegala, ki bo skušal ponoviti uspeh moštvenih kolegov Alissona Beckerja in Roberta Firmina, ki sta nedavno postala južnoameriška prvaka.

image
Riyad Mahrez je kapetan Alžirije. FOTO: AFP


Na splošno je v igri za lovoriko ostala le še peščica zvezdnikov. Pri Alžircih je to Riyad Mahrez iz Manchester Cityja (Yacine Brahimi iz Porta sedi na klopi s poškodbo), pri Tunizijcih, prvakih iz leta 2004, malce izstopa Wahbi Khazri in še on je v senci selektorja Alaina Giressa, francoskega reprezentanta iz 80. let.
 

Mikel: Ničesar še nismo storili


Super orli iz Nigerije, ki so v 90. letih sejali strah in trepet tudi na svetovnih prvenstvih, bili leta 1996 olimpijski prvaki in se leta 1994 prebili celo na 5. mesto na Fifini lestvici (še vedno afriški rekord), nimajo niti približno takšnih mojstrov, kot so bili svojčas Nwankwo Kanu, Jay-Jay Okocha, George Finidi, Sunday Oliseh in Obafemi Martins, še najbolj znan je kapetan John Obi Mikel, nekdanji član Chelseaja, pa še on je v jeseni kariere (igra za Trabzonspor) in več na klopi kot na igrišču.

Je pa poosebljenje nove kakovosti reprezentance, ki jo vodi 66-letni Nemec Gernot Rohr. Sredi slavja, ko je Nigerija v osmini finala s 3:2 premagala velike tekmece iz Kameruna, je umiril soigralce in jih opozoril, da niso še ničesar storili. Morda so prav zato v končnici tekme strli odpor Južnoafričanov.

image
Sadio Mane je za Senegal dosegel tri gole in lahko postane najboljši strelec prvenstva. FOTO: AFP


Nigerije se drži slab sloves, da na afriškem prvenstvu praviloma zataji, več naslovov imajo Egipt (7), Kamerun (5) in Gana (4), toda novi rod je očitno iz drugačnega testa. Rohr je ustvaril kompaktno ekipo, ki je od leta 2016 izgubila le dve tekmi proti afriškemu tekmecu, zadnjo v skupinskem delu proti Madagaskarju, ko je bilo napredovanje že zagotovljeno.
 

Rohr: Ta ekipa se vselej pobere


»Ta ekipa doživi padec, vendar se vedno znova pobere v zadnjih minutah (proti Kamerunu je ob polčasu zaostajala z 1:2; op. p.), to je fantastično. Odnos igralcev do reprezentance je neverjeten,« pristop fantov navdušuje Rohra, ki je pred tem vodil Gabon, Burkino Faso in Gvinejo.

3
naslove afriškega prvaka ima Nigerija, pred njo so Egipt (7), Kamerun (5) in Gana (4).


Glavna moč Nigerije zdaj niso svojeglavi virtuozi, ampak organizacija in taktična disciplina. Pravzaprav ta reprezentanca nakazuje splošni trend razvoja nogometa na najrevnejši celini, na kateri mnoge doslej neznane nogometne dežele hitro napredujejo. Zato je to prvenstvo eno najbolj razburljivih doslej, že štirikrat je zmagovalca odločilo izvajanje enajstmetrovk.

image
Nigerijska reprezentanca nima zvezdnikov, ima pa dobro organizirano zasedbo. FOTO: AFP


Ko smo pri Nigeriji, v nekaj letih bi lahko dosegla raven prej omenjenega rodu s Kanujem načelu. Mladi super orli so namreč svetovni prvaki do 17 let v letih 2013 in 2015. Igralci, kot so Kelechi Iheanacho, Isaac Success in Musa Mohammed, so se že trdno zasidrali v članski reprezentanci.
 

Menjava generacij


Menjava generacije pa še ni končana. Kot ugotavlja poročevalec Guardiana, je glavna vrlina Nigerijcev zavedanje lastnih omejitev, Ahmed Musa in Alex Iwobi kot bolj izkušena napadalca opravljata mnogo obrambnih nalog, slednji je proti Južni Afriki pripravil akcijo za zmagoviti gol 22-letnega Samuela Chukwuezeja iz Villarreala, svetovnega prvaka do 17 let, pred katerim je lepa prihodnost.

»Imeli smo srečo, da smo zadeli v zadnji minuti, ampak bili smo mentalno dovolj čvrsti, da nam je to uspelo. Naša naslednja tekma bo še težja, ampak smo pripravljeni,« je povedal izkušeni Rohr.