Zadovoljstvo v slovenski reprezentanci je bilo ob koncu sredozemskih iger razumljivo. Petintrideset kolajn, od tega 10 zlatih, je namreč bera, ki je tudi največji optimisti v OKS niso pričakovali. Medtem ko je bila v nekaterih disciplinah konkurenca na višji evropski ravni, pa je bila spet v drugih povprečna, sredozemska. Vodja slovenske reprezentance Matjaž Jemec pravi, da je bila v nekaterih športnih panogah zasedba resda nekoliko slabša, vendar temu noče posvečati velike pozornosti.
»Na SI so nastopili svetovni in evropski prvaki, priložnost pa so dobili tudi tisti, ki šele prihajajo na največjo sceno. Vseh 21 držav se je samih odločilo o zasedbi v Almerii, zato se mi zdijo tovrstni pomisleki povsem neprimerni,« razmišlja Jemec.
Slovenski junak iger je postal
Matic Osovnikar s tremi kolajnami – dvema zlatima na 100 in 200 m ter bronasto v štafeti, kot ekipa pa so se izkazali plavalci z 12 kolajnami. Moštveno so bili najbolj učinkoviti jadralci, saj so štiri jadrnice osvojile tri kolajne – zlato in dve bronasti. Tako kot v vseh uspešnih ekipah (Jemec pravi, da je bila Slovenija ena najbolj profesionalnih in kooperativnih reprezentanc) pa je bilo tudi v slovenski nekaj zdrah, kar je pri tako velikih projektih normalno. Da je na koncu prišlo do prerekanj prav med jadralci, ne čudi. Morje med tremi jadralsko zelo samosvojimi zalivi se že dalj časa silovito peni. Nevihte se kar vrstijo, kot kaže, pa se bodo še dolgo, kajti »bonace« ni videti.
Na SI je počilo v razredu 470.
Tomaž Čopi in
Davor Glavina sta bila pred zadnjo regato trdno zasidrana na 2. mestu. Poraz proti italijanski posadki Zandona-Dellatorre in bron je bil za 35-letnega Čopija seveda zelo boleč, tako da mu je prekipelo. Italijana sta v zadnji regati namreč zmagala, Čopi in Glavina pa sta bila šesta. Peto mesto druge slovenske posadke Karlo Hmeljak-
Mitja Nevečny, predvsem pa njuno jadranje proti prvi slovenski posadki je bila tema za prerekanja, čeprav Čopi in Glavina srebra ne bi ubranila, tudi če bi jima Koprčana na koncu prepustila svoje mesto.
»Kot reprezentanca smo se vedli skrajno neresno in neprofesionalno. Za zaplet v zadnji regati ne krivim mladih koprskih jadralcev, temveč njunega trenerja Janeza Mraka. Kot vodja reprezentance bi moral pred zadnjo regato sklicati sestanek, da se dogovorimo o taktiki. Hmeljak in Nevečny sta odpeljala regato, v kateri je bil njun cilj premagati Čopija, ne pa prispevati k večjemu uspehu reprezentance,« je komentiral zaplet Tomaž Čopi in dodal, da sta se mu koprska mladca opravičila, češ da nista vedela, da se z Glavino borita za srebro. Zanj je bila to slaba uteha.
S senco, ki je padla na sredozemski nastop, se bodo morali ubadati jadralci sami, predvsem pa novi predsednik zveze
Slavko Žbogar in njegov strokovni svet. Kdo in na kakšen način vodi reprezentanco, je namreč zelo pomembno. Jadranje si z vsemi uspehi in kolajnami v zadnjih letih neprofesionalnega in nestrokovnega vodenja ni bi smelo privoščiti.
Tiskane izdaje
