Novinarji: zares lažnivi in podkupljeni?

Potem ko sem zadnjič v klepetalnici MMC v odgovoru na vprašanje v zvezi s problematiko slovenskega športnega novinarstva zapisal hvalnico sijajnemu, žal že pokojnemu radijskemu reporterju Mirku Strehovcu, ki je pri starejših slovenskih (!) ljubiteljih nogometa povsem neupravičeno ostal daleč v senci bleferskih »Jugo« emocionalcev, kakršni so bili Mladen Delić, Dragan Nikitović, Marko Marković in še nekateri, sem dobil cel kup kritičnih odzivov.

»Novinarji lažete kot politiki. Vsi ste podkupljeni, eni od prvih, drugi od drugih in tretji od tretjih,« mi je siknil eden od najbolj besnih. Razkril sem že, da sem v več kot tridesetletni novinarski karieri nekoč davno dobil eno samo ponudbo, ki je po vseh merilih sodila med poskuse podkupovanja. In da je zaradi naivnosti predlagatelja nisem razkril. Sodeč po mojih skromnih izkušnjah v zvezi s ponudbami bi lahko ocenil, da podkupovanje na medijski športni sceni pri nas ni ravno razširjeno. Toda, ko sodno preganjani prekaljeni mafijci v javnost prosto sporočajo, da novinarje lahko kupijo za pet »dolarjof«, se je treba resno zamisliti: ali ni to razširjena praksa?

Zgoraj omenjenemu izzivalcu sem odgovoril, da akterji s slabimi nameni za podkupovanje športnih novinarjev pri nas ne morejo imeti prav močnih motivov. Zamislite si, le kako naj novinar komu pomaga do zmage na športnem terenu? Ali trenerju, ki stalno izgublja, podaljša staž na klopi? Nenazadnje pa se v našem športu obrača tako malo denarja, da podkupovanje novinarjev praktično ni mogoče. Za predlagatelja so veliko učinkovitejše lahko ponudbe nasprotniku, ki je za denar ali dobro protiuslugo pripravljen odstopiti točke. Ali pa sodniku. Tudi goljufivim režiserjem športnih stav, ki jih zadnja leta najbolj pogosto omenjajo v zvezi s podkupovanjem v športu, novinarji ne morejo kaj prida pomagati. Igralci pač.

Pomnim, da so bili pred desetletji nekateri »kruhoborski« pisci celo na plačilnih seznamih klubov. Ostali pa so drugi klubsko ali kako drugače pripadni športni poročevalci, ki pa jim nikakor ni mogoče očitati, da so podkupljeni. Oni so navijači.

Ogorčenemu kritiku slovenske medijske scene bi - potem, ko sem, upam, ubranil čast športnih kolegov - priporočil, da se preusmeri na druga področja, kjer se še vrti veliko denarja. K novinarjem, ki pokrivajo šovbiznis, poslovni svet, politiko ...

Iz sobotne tiskane izdaje Dela