Tiskane izdaje
Običajno so tovrstni pobegi »samomorilske akcije«. Štangelj v pričakovanju živčne dirke na tehnično zahtevni progi ni imel druge izbire, kot da je ubral svoj ritem. »Ponavadi se na trasah, kot je bila v Mendrisiu, dirka z velikimi spremembami ritma. Ker mi takšna taktika ne ustreza, sem se odločil za pobeg. Imel sem srečo, da mi je uspel,« je razložil, zakaj se je na veliko začudenje vseh že po dveh krogih preselil v ubežno skupino, ki si je prikolesarila več kot 10 minut naskoka.
Ko je iz ozadja prišla skupina močnih italijanskih, belgijskih in španskih adutov, je upal, da bo morda zmagovita. Žal se Italijana Ballan in Paolini nista najbolje počutila, Belgijci in Španci pa niso imeli interesa narekovati ritma, ker so imeli pač najmočnejše adute v ozadju. V zadnjih krogih je Novomeščan pred vsakim klancem pospešil. »Ne, to niso bili napadi. To je bila taktična odločitev, da pridobim ob vznožju nekaj sekund prednosti in prikolesarim na vrh z najmočnejšimi. Nekaj krogov se mi je izšlo, v zadnjem, ko so prišli v ospredje 'vesoljci' Cancellara, Valverde, Evans, Sanchez, Cunego & Co., pa sem bil brez moči, čeprav krčev nisem imel. To seveda ni bila več moja dirka. V predzadnjem krogu sem poskušal privleči v ospredje Brajkoviča in Valjavca, vendar nista ujela zmagovite skupine,« je Štangelj opisal akcije, ki so med strokovnjaki požele veliko aplavzov. Največkrat je bilo slišati: »Stari lisjak je taktično izjemen, žal pa nima moči za največje bitke. Škoda, ker bi si zaslužil deseterico ...«
Prepričan je, da je slovenska reprezentanca taktično odlično dirkala. »Ves čas dirke sem vedel, kaj se dogaja v ozadju. Bili sta pravzaprav dve dirki - v ospredju za preživetje, v glavnini pa so favorizirane ekipe nadzorovale položaj in čakale na zadnja dva kroga. Žal mi je, da Jani in Tadej nista bila kos favoritom. Dejstvo pa je, da so bili v deseterici res najmočnejši možje,« je po verjetno zadnjem nastopu na SP še dejal Štangelj.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
