Tiskane izdaje
Lodz - Slovenci so resda vse bolj zdesetkani, saj so morali nastopiti brez Matjaža Smodiša in Gorana Dragiča, od 18. minute naprej pa tudi brez Domna Lorbka, ki je dobil močan udarec v vrat, vendar nadaljujejo v imenitnem slogu. Z vsakim izgubljenim možem stopi na bojno črto nov junak.
Včerajšnja računica slovenske reprezentance je bila preprosta. S četrto zmago na letošnjem EP si je želela zagotoviti uvrstitev med najboljšo osmerico, nato pa v sredinem dvoboju s Turčijo odločiti, katero mesto bo zasedla v skupini ter s kom in kdaj bo igrala naslednjo tekmo.
Prvi dve moštvi skupine F bosta namreč imeli ob selitvi v Katowice prost dan pred izjemno pomembnim četrtfinalnim nastopom, tretji in četrti pa bosta igrala že v četrtek, torej brez časa zajeti sapo.
Načrt je uresničila z nepričakovano lahkoto, čeprav so Poljaki po porazu s Srbijo in z vodo do brade začeli na vso moč. S čvrsto obrambo so odrezali slovenske zunanje strelce, kar sta deloma izkoristila Primož Brezec in Erazem Lorbek. Slednji je namreč zgrešil prve štiri poskuse iz igre, v uvodni četrtini metal skromnih 2:8, v tem času pa je poljski zvezdnik Marcin Gortat podelil že tri blokade. Krizne so bile zlasti zadnje minute v prvem delu igre, ko Slovenija po izenačenju na 8:8 v peti minuti ni več dosegla koša iz igre.
Pičlih 11 doseženih točk ob 25-odstotnem metu v uvodni četrtini je bilo jasen znak, da se slovenskemu moštvu močno zatika v napadu. Obramba je solidno opravila svoje delo, četudi je nekoliko zlahka vzela nekdanjega Olimpijinega krilnega centra Szymona Szewczyka, ki je že v prvem polčasu dosegel 13 točk, le tri manj kot prej v štirih tekmah skupaj. Zato je bil našim v pomoč Gortat, ki je bil neprekosljiv pri skokih, a je v uvodnih 20 minutah metal 1:7.
Jure Zdovc je potreboval le aduta, ki bi z metom ali dvema snel breme soigralcem, in našel ga je v Samu Udrihu. Kdo ve, kakšna bi bila včeraj njegova vloga, če bi bil Dragič zdrav, toda ponujenih 30 minut igre je odlično izkoristil. Z občasnim prevzemanjem dirigentskih nalog je razbremenil Jako Lakoviča, ki je počival le poltretjo minuto, in predvsem načel poljsko obrambo. Po dveh njegovih trojkah je Slovenija izenačila na 17:17 in dobila zagon za še večjo vnemo pri igri v obrambi.
Če ne bi okopi Zdovčeve čete za hip popustili po vodstvu z 29:22, bi bilo marsikaj jasno že ob polčasu. Vendar je vse nadomestila v tretji četrtini, v kateri so Poljaki zmogli eno samo točko v sedmih minutah in pol, in lahko »občudovali« predavanje centrske tehnike Erazma Lorbka, ki je dobesedno šolal njihove centre, in dodal še pet asistenc. Potem ko je z dvema trojkama poskrbel za vodstvo z 49:32, je predal štafetno palico tudi drugim, ki so brez težav dokončali ekshibicijo.
Po koših Lakoviča in včeraj odličnega Brezca je Slovenija že v 33. minuti prišla do 20 točk naskoka (62:42) in utišala občinstvo, pa čeprav je izgubila skok s 35:43. Zato je bila prepričljivo boljša pri metu (skupno 47:38 %) in navzlic kadrovskim težavam med branilci izgubila le šest žog.
Brez Dragiča tudi proti Turčiji (sreda ob 21.00)
Včeraj je ob Matjažu Smodišu obsedel na klopi še Goran Dragič, ki je dobil udarec v koleno med dvobojem z Litvo. Po prvih ocenah potrebuje štiri dneve zdravljenja, čeprav se Zdovc boji, da je tudi zanj EP že končano. »Nategnjeno ima notranjo stransko vez in zagotovo ne bo igral niti proti Turčiji. Če je imel med pripravami težave z desnim kolenom, gre tokrat za poškodbo prve stopnje levega. Z intenzivno terapijo ga usposabljamo za četrtfinale,« je pojasnil reprezentančni zdravnik dr. Slobodan Macura in dodal, da pri stanju Matjaža Smodiša ni sprememb. Še naprej je kot sinusna krivulja z boljšimi in slabšimi dnevi.
Izjave:
Jure Zdovc: »V prvem polčasu smo igrali slabo ter imeli veliko težav in sreče, da smo odšli na odmor s prednostjo dveh točk, saj so Poljaki zgrešili veliko odprtih metov. V nadaljevanju je bilo vse bistveno boljše. Igrali smo potrpežljivo, prihajali smo do neoviranih metov in začeli zadevati, tako da je bilo vsem lažje. Morali pa smo garati v obrambi, saj imajo Poljaki dobre posameznike, vendar nimajo kolektivne igre. Nas medtem mučijo zdravstvene težave, toda vsak košarkar, ki stopi na igrišče, daje od sebe svoj maksimum. O zapletih nerad govorim, da ne bi odvračal pozornosti od tistega, po kar smo prišli na Poljsko. Jutri bomo videli, kako je z Domnom Lorbkom in Urošem Slokarjem, ki ga muči komolec.«
Boštjan Nachbar: »Tekma je bila težja, kot je bilo morda videti, saj smo vedeli, kaj nam lahko prinese. V drugem polčasu smo se nekako sprostili pritiska in se odlično odzvali. Zaigrali smo agresivno v obrambi, v napadu se nam je odprlo, kar kaže že rezultat. Ne vidim razloga, zakaj ne bi v sredo poskusili osvojiti prvega mesta v naši skupini, saj je na dosegu roke. Verjamemo v našo kakovost in se zavedamo, da doslej še nismo storili ničesar na EP.«
Erazem Lorbek: »Celotno moštvo je dalo od sebe vse, da smo umirili Poljake. Drugi polčas je bil povsem drugačna zgodba, obramba je bila bistveno boljša in kaznovali smo napake gostiteljev EP. Domen je dobil neprijeten in boleč udarec v vrat, toda mislim, da ni nič hujšega in nam bo lahko pomagal proti Turčiji.«
Muli Katzurin, selektor Poljske: »V prvem polčasu smo igrali dobro. Imeli smo priložnost, da bi si zagotovili deset točk prednosti. Toda ta nam verjetno ne bi zadostovala proti kakovostnim košarkarjem, kakršne je imel tekmec. Slovenija je preprosto boljša in nam je v prvih 20 minutah ponudila priložnost, da smo se kosali z njo. Nato nič več.«
Michal Chylinski: »Bili smo zelo motivirani. Želeli smo si zmagati, vendar je bila Slovenija premočna. V drugem polčasu si je priigrala visoko prednost, ki je nam od slabem odstotku metov ni uspelo izničiti.«
