Ljubljana - Za velenjski rokomet bo danes (15.30) zgodovinski dan. Rdeča dvorana bo prvič gostila finalno tekmo evropskega pokala, prvi del bitke za pokal EHF, v katerem bo Gorenju nasproti stal Gummersbach, po številu osvojenih naslovov prvaka stare celine (5) še vedno najuspešnejša nemška ekipa doslej. Na srečo »os« je njena prevlada domena davne preteklosti, a vseeno gre za zasedbo iz bundeslige, ki ima prizvok premoči ne glede na to, komu se postavi po robu. Zato je papirnati favorit tudi v tem finalu, a ne nujno tudi zmagovalec. Tako je prepričan velenjski trener Ivica Obrvan, ki je iz podobnega položaja že izšel kot veliki zmagovalec - z Metkovićem je leta 2000 presenetil Flensburg in osvojil pokal EHF.
Letošnja evropska sezona se bo v velenjsko zgodovino v vsakem primeru zapisala kot najboljša, saj je Gorenje postalo naš tretji evropski finalist v moški konkurenci. Po Slovanu leta 1981 v pokalu državnih prvakov in Celju Pivovarni Laško v ligi prvakov leta 2004. Oba sta imela v odločilnem dvoboju nemška tekmeca, izkupiček pa je bil polovičen, Ljubljančani so se spotaknili na zadnji stopnici z Magdeburgom, Celjani so poleteli na vrh proti Flensburgu. Polovičen je ta čas tudi Obrvanov izplen v evropskih finalih v vlogi trenerja (kot igralec je bil z Zagrebom dvakrat evropski prvak). Na prelomu tisočletja se je veselil lovorike, leto pozneje je bil v finalu pokala EHF za njegov Metković premočan Magdeburg.
»Gummersbach je veliko močnejša ekipa od nas, toda to ni odločilno. Z Metkovićem smo osvojili pokal EHF, čeprav smo imeli na papirju precej slabšo zasedbo. V finalih ne zmagujejo vedno favoriti in ob pravi predstavi lahko na prvi tekmi iztržimo ugoden rezultat,« se Obrvan, ki podrobnosti taktičnega načrta ni želel razkriti (gotovo bo temeljil na granitni obrambi), nadeja ponovitve zmagovite zgodbe proti ekipi z nemško-danske meje. Tej podobno kot mnogim drugim članom bundeslige nikoli niso ustrezali tekmeci iz prostora nekdanje Jugoslavije.
Več v sobotnem Delu.