Od »nebodigatreba« do rešitelja reprezentance

Lenzerheide – V karierah športnikov pridejo trenutki, ko jim ne pomaga niti največji pogum. Ko lahko stiskajo zobe do konca in želijo »pregnati« hude bolečine, a so slednje vendarle tako močne in moteče, da jih ustavijo. Najboljši slovenski alpski smučar Andrej Jerman je na svoj prvi veliki finale svetovnega pokala v Lenzerheide prišel z željo, da bi z dobrim nastopom kronal sanjsko sezono, a si bo, kot kaže, boj tekmecev za smukaške kolajne ogledal zgolj iz ciljne arene. Bolečina v poškodovani rami je navkljub injekciji, ki jo je dobil po pregledu v Innsbrucku, namreč tako huda, da je moral na edinem treningu odstopiti. Iz štartne hišice se je sicer pognal na progo, a zgolj, da bi ostal na štartnem seznamu.

»Smuk v Lenzerheide, ki je bolj podoben superveleslalomu, je odločno prezahteven za moje težave, saj ni niti enega dela proge, ki bi ga lahko presmučal v klasični smukaški drži. Če bo druga injekcija uro pred napovedanim štartom prijela, bom poskušal nastopiti. Kakšnega velikega upanja pa vendarle nimam. Nima namreč smisla ob koncu sezone in po tolikšnih uspehih, ko sem izpolnil vse cilje, tvegati padca in kakšne nove poškodbe ter večmesečnega počitka. Tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala ne morem spremeniti nič več bistvenega, zato je treba biti preudaren do konca,« se je 28-letni Tržičan sprijaznil z dejstvom, da bo sezono končal na zanj do te sezone utopičnem šestem oziroma sedmem mestu v smukaškem seštevku, odvisno pač od tega, kako bo na zadnji, enajsti predstavi sezone smučal Američan Bode Miller, ki sicer za našim šampionom zaostaja za 50 točk.

Več si preberite v sredinem Delu!